Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko nalogo sem zasnoval tako, da sem se v prvem delu posvetil opredelitvi samega pojma investiranja. Predstavil sem pojem investiranja, vzroke zanj, glavne razlike med investiranjem in trgovanjem ter jih opredelil z vidika individualnega investitorja/trgovalca. V nadaljevanju sem se dotaknil tudi področja finančne pismenosti in njene pomembnosti pri individualnem trgovanju, prav tako pa nisem pozabil na osebni finančni načrt, ki se lahko od vsakega posameznika precej razlikuje. Vsem finančnim načrtom pa je skupno, da morajo imeti jasno opredeljene finančne cilje, ki jih posameznik zasleduje, prav tako pa morajo biti jasno opredeljeni tudi načini za njihovo doseganje ter uspešno krmarjenje med donosi in tveganji. V nadaljevanju magistrske naloge sem se posvetil vrstam finančnih naložb, ki so nekakšen odraz racionalnosti v gospodarjenju s finančnimi prihranki. Čeprav se vsako leto pojavljajo neke nove oblike finančnih naložb, sem se sam posvetil le najzanimivejšim iz vidika dostopnosti malemu oziroma individualnemu vlagatelju. Podrobneje sem opisal bančne vloge, obveznice, delnice, investicijske sklade in naložbena življenjska zavarovanje, prav tako pa sem se dotaknil tudi bolj tveganega področja, trgovanja z valutami. Glede na odnos do tveganja in glede na svoje investitorske/trgovalne sposobnosti se bo vsak posameznik odločil, kolikšen odstotek svojega portfelja bo namenil posamezni finančni naložbi. Nekateri se bodo bolj posvetili delnicam in valutam, medtem ko bodo drugi svoja sredstva raje vložili v razne sklade in obveznice. Sledil je prikaz metod in modelov za ocenjevanje vrednosti podjetij. Odločil sem se za predstavitev na sredstvih (metoda čiste sedanje vrednosti, metoda presežnih donosov), na donosih (metoda diskontiranja, metoda kapitalizacije) in na tržnih primerjavah temelječih metod (metoda primerljivih podjetij uvrščenih na borzi, metoda primerljivih kupoprodaj podjetij). Te metode nam dajo dober vpogled v dejansko poslovanje podjetij, prav tako pa nam prikažejo njihovo realno vrednost na trgu, kar nam lahko zelo olajša odločitev o nakupu ali nenakupu določene delnice, obveznice ali sklada. V obsežni drugi točki magistrske naloge sem se posvetil tudi načinom pridobivanja informacij individualnega investitorja. Predstavil sem različne načine pridobivanja informacij preko raznih plačljivih in neplačljivih spletnih strani, za katerimi večkrat stojijo večja investicijska podjetja, dotaknil pa sem se tudi zanimivega področja spremljanja raznih blogov, kjer borzni guruji predstavljajo svoje vizije, poglede in tehnike. Področje pridobivanja informacij je zelo pomembno, saj bomo lahko le s pravočasnimi in verodostojnimi informacijami pri našem trgovanju dolgoročno uspešni. Za individualnega investitorja je priporočljivo, da zna sam opraviti temeljno in tehnično analizo vrednostnih papirjev, saj se bo na podlagi pridobljenih informacij lažje odločil o smotrnosti posamezne naložbe. Naslednje poglavje sem posvetil predstavitvi in primerjavi posameznih trgovalnih platform, ki so v zadnjem obdobju vse bolj razširjene in priljubljene. Predstavil sem tiste trgovalne platforme, ki se mi zdijo varne in enostavne za uporabo in sem jih že tudi sam preizkusil. Te so: TradePort, plus500 in eToro. Drugo točko magistrske naloge sem zaključil s predstavitvijo različnih tipov grafov, ki so nam lahko v veliko pomoč pri trgovanju, saj nam prikažejo gibanje tečajev v preteklosti in nam tako posledično pomagajo predvideti tudi gibanje tečajev v prihodnje. Sledila je še primerjava tehnične in temeljne analize ter prikaz njune uporabnosti iz vidika individualnega investitorja. V tretji točki, s katero sem sklenil prvi del magistrske naloge, sem se posvetil psihološkim dejavnikom odločanja vlagateljev. Investitorji navadno težimo k doseganju nadpovprečnih donosov, kar lahko privede do neracionalnega vedenja, zato je še toliko bolj pomembno, da znamo opravljati s tveganjem in se zavedamo raznih pasti investiranja, kot so premajhna razprši
Keywords: investiranje, individualni investitor, finančne naložbe, vrednostni papirji, temeljna analiza, tehnična analiza, trgovalne platforme, grafi, psihološki dejavniki odločanja, trgovalne tehnike in metode, delnica, valutni tečaj, borzni indeks, tveganje, trgovalne strategije.
Published in DKUM: 14.01.2014; Views: 1769; Downloads: 313
Full text (7,29 MB)

Abstract: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Keywords: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Published in DKUM: 27.11.2009; Views: 3104; Downloads: 505
Full text (494,79 KB)