1. |
2. Primerjava vrst kriptovalutnih borz iz vidika majhnega osebnega vlagateljaBoris Ramšak, 2022, master's thesis Abstract: V našem delu primarno primerjamo okolja centralizirane in decentralizirane menjave kriptovalut. Spoznali smo pojem kriptovalut in njihovo vlogo v globalnem finančem svetu. Za lažjo predstavo smo menjavo kriptovalut primerjali z menjavo delnic na sekundarnih trgih. Opredelili smo, da je kriptovaluta neoprijemljiva virtualna valuta. Nakup kriptovalute pa lahko smatramo kot investicijo v tehnologijo.
Poleg majhnega osebnega vlagatelja smo spoznali in opredelili pojma centralizirane in decentralizirane menjave kriptovalut.V magistrskem delu raziskujemo in primerjamo trge decentraliziranih in centraliziranih kripto menjav. Poleg tega smo s pomočjo ankete ugotavljali dejavnike, ki odvračajo posameznike od trženja kriptovalut. Ugotavljamo, da tip investitorja in lastnosti trga menjave močno vplivata na participacijo posameznika v izbran trg menjave.
Keywords: blockchain, kriptovalute, decentralizirana menjava, borze
Published in DKUM: 25.10.2022; Views: 668; Downloads: 116
 Full text (2,01 MB) |
3. Vdori v borze kriptovalut : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Informacijska varnostLara Michael, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vdore v borze kriptovalut, metode napadov in kako naj bi borze kriptovalut zaščitile svoje premoženje. Z naraščajočo priljubljenostjo kriptovalut in potrebo po trgovanju z njimi, se je močno povečalo tudi trgovanje na borzah, kar privablja hekerje in druge zlonamerne skupine ljudi. Iz decentraliziranih in centraliziranih borz je bilo ukradenih več milijard dolarjev, pri čemer napadalci skorajda niso utrpeli nikakršnih posledic, saj je odkrivanje takih napadov zelo kompleksno. Med zloglasne primere vdorov sodi Mt. Gox, kjer je bilo ukradenih 850.000 Bitcoinov, borza kriptovalut Bitfinex pa je utrpela izgubo 120.000 Bitcoinov. Skupna vrednost obeh vdorov je v času pisanja diplomske naloge znašala 20 milijard ameriških dolarjev. Ugotovili smo, da večina borz kriptovalut daje prednost trženju in povečanju obsega poslovanja, medtem ko je implementacija varnostnih pravil in protokolov slaba, zaradi tega pa so borze lahka tarča napadalcev. Veliko je tudi primerov slabega upravljanja sredstev, kraje sredstev znotraj podjetja in slabih varnostnih odločitev, ko podjetja in uporabniki izgubijo svoje prihranke in naložbe. S pomočjo literature, spletnih strani in člankov obravnavamo najpogostejše načine vdorov v borze in navajamo varnostne rešitve, s katerimi se lahko borze zaščitijo pred napadi in izgubo sredstev.
Keywords: borze kriptovalut, borze, kriptovalute, vdori, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 477; Downloads: 104
Full text (1,40 MB) |
4. Davčni vidiki trgovanja s kriptovalutamiInes Zorec, 2018, undergraduate thesis Abstract: Uporaba kriptovalut sčasoma postaja vedno bolj aktualna in vedno več ljudi se s tem ukvarja, saj je to nekakšne vrste denar prihodnosti. Področje ni enostavno in če želimo uspešno poslovati, se moramo v to področje poglobiti in ga osvojiti. Glede regulative, je v Sloveniji še veliko odprtih vprašanj, vendar se to področje aktivno razvija.
V diplomski nalogi sem na začetku predstavila splošne značilnosti kriptovalut, njihov razvoj, način pridobivanja, prednosti in slabosti. Naredila sem primerjavo med menjalnicami oz. borzami kriptovalut in preverila, ali so pristojbine za nakup in prodajo kriptovalut na vseh menjalnicah enake ali jih lahko vsaka menjalnica samostojno določi.
Nadalje sem se posvetila predvsem davčni obravnavi kriptovalut. Podrobneje sem predelala davčni vidik v Sloveniji in nato preučila, kako so se z davčnimi problemi srečevale še druge države. Poglobila sem se v davčno obravnavo Nemčije, Avstralije in ZDA ter nato primerjala, če se davki med državami bistveno razlikujejo ali so po večini obravnavane enako.
Preučila in predstavila sem tudi računovodsko obravnavo kriptovalut. Ker kriptovalute še niso natančno opredeljene pod kakšno sredstvo jih je potrebno uvrstiti, je tudi na tem področju še kar nekaj zmede. Najpomembneje je, da so izračuni in izkazi skladni s Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS) in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP).
Keywords: Kriptovalute, blockchain, menjalnice oziroma borze, pristojbine, obdavčenje kriptovalut, knjiženje kriptovalut, ...
Published in DKUM: 04.03.2019; Views: 1689; Downloads: 161
Full text (879,58 KB) |
5. Nove zahteve glede pogojev za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trguFilip Peče, 2017, undergraduate thesis Abstract: Sklep o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu v slovenskem pravnem sistemu predstavlja relativno novost. Do sprejetja novele F Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju “ZTFI”), sta bila glavna splošna pravna akta, ki urejata to področje, ZTFI in Pravila Borze (v nadaljevanju “PB”), umik na podlagi sklepa imetnikov vrednostnih papirjev urejala le v primeru delnic. Seveda to ne pomeni, da se dolžniških vrednostnih papirjev pred sprejetjem novele F ZTFI iz trgovanja na organiziranem trgu sploh ni dalo umakniti. Umakniti jih je bilo možno, kadar so zapadle vse obveznosti vsebovane v dolžniških vrednostnih papirjih, ter ob nastopu pogojev, ki jih zakon določa za umik vseh finančnih instrumentov.
Dopolnitvi ZTFI so sledila tudi PB, ki pa za razliko od zakona, z večinoma enakimi določbami, urejajo umik obveznic iz organiziranega trga, in ne dolžniških vrednostnih papirjev, kar je širši pojem. Obveznice so najbolj razširjen in najbolj uporabljen dolžniški vrednostni papir v svetu, vendar niso edini dolžniški vrednostni papir s katerim se trguje na Ljubljanski borzi, saj enako velja tudi za kratkoročni dolžniški vrednostni papir, zakladno menico, ki jo PB pojmujejo kot instrument denarnega trga. Zanjo predpisujejo drugačna pravila za umik iz trgovanja na organiziranem trgu, v ločenem členu. Zakonska ureditev sklepa o umiku dolžniških vrednostnih papirjev iz organiziranega trga je odraz potrebe kapitalskega trga po ureditvi podobni tisti, ki velja za umik delnic. Vsekakor sta ureditvi zelo podobni, saj se za umik dolžniških vrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu uporabljajo 1.-10. odst. 101. čl. ZTFI, pri čemer se smiselno uporabljajo nekateri drugačni izrazi, določeni v 1.-7. toč. 11. odst. 101. čl. ZTFI. Druge spremembe se nanašajo prdvsem na javno objavo notarskega zapisnika iz zasedanja imetnikov dolžniških vrednostnih papirjev določene izdaje, ki vsebuje sklep o umiku, namesto vpis sklepa o umiku v sodni register, drugačne pogoje in roke za začetek učinkovanja sklepa, drugačno časovno točko za obvestilo borze, ter po dispozitivnem odnosu do denarne odpravnine.
Keywords: ZTFI, Pravila borze, dolžniški vrednostni papirji, obveznice, hibridni vrednostni papirji, organiziran trg vrednostnih papirjev
Published in DKUM: 27.10.2017; Views: 1293; Downloads: 153
Full text (294,07 KB) |
6. Borzni mehurčki in racionalnost špekuliranjaJanez Ferbar, 2009, polemic, discussion, commentary Abstract: V članku analiziramo borzne mehurčke in se sprašujemo o njihovem obstoju. S temeljnega vidika je namreč v času nastajanja mehurček nemogoče prepoznati, pač pa moramo počakati dovolj dolgo, da vidimo, če so bili tečaji morda upravičeni s prihodnjimi denarnimi tokovi. Navedemo tudi druge tržne omejitve, zaradi katerih borzni mehurčki na trgu z racionalnimi pričakovanji ne bi smeli obstajati. Ker pa empirični testi mehurčke potrjujejo, analiziramo vedenje racionalnih trgovcev - špekulantov, ki so zaradi možnosti kasnejše preprodaje ali/in kapitalskega dobička pripravljeni za finančni instrument plačati več, kot bi bili pripravljeni plačati, če bi ga morali zadržati za vedno.
Keywords: borze, borzništvo
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1213; Downloads: 63
 Link to full text |
7. Tail dependence between Central and Eastern European and major European stock markets : a copula approachSilvo Dajčman, 2013, original scientific article Abstract: This article analyses dynamic tail dependence between the returns of the three largest Central and Eastern European (CEE) stock markets (Hungary, Czech Republic and Poland) and two major Eurozone stock markets (Germany and France). Tail dependence is modelled by a constant and dynamic 'symmetrized Joe-Clayton' (SJC) copula assuming GARCH stock market return processes. The results of the dynamic SJC copula model show that the dependence between pair-wise observed stock markets is time-varying and asymmetric with lower tail dependence mostly exceeding upper tail dependence. The results of the article imply that advantages of international portfolio diversification are reduced in downturns.
Keywords: borze, borzništvo, finančna kriza, EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1114; Downloads: 36
Link to full text |
8. Co-exceedances in Eurozone sovereign bond markets : was there a contagion during the global financial crisis and the Eurozone debt crisis?Silvo Dajčman, 2013, original scientific article Abstract: The paper examines contagion between the sovereign bond markets of six Eurozone countries (France, Germany, Ireland, Italy, Spain, and Portugal) in the period from January 2000 to August 2011. A multinomial logistic model is applied to analyze contagion based on measuring joint occurrences of large yield changes (i.e., co-exceedances), while controlling for developments in common and regional factors th at affect all sovereign bond markets simultaneously. I found that the Eurozoneʼs stock markets (EUROSTOXX50) returns, United Statesʼ Treasury note yields, and the Euro - U.S. dollar (EUR - USD) exchange rate significantly impact the probability of extreme posi tive yield moves in the Eurozoneʼs sovereign bond markets. Positive EUROSTOXX50 returns and upside moves in U.S. Treasury note yields increased the probability of extreme positive sovereign bond yield moves in the Eurozone, whereas an increase in the EUR-USD exchange rate significantly reduced the probability. Conditional volatility in the Eurozone stock markets and the money market interest rate do not significantly impact the probability of extreme yield increases in the Eurozoneʼs sovereign bond markets. Furthermore, the probability of observing exceedance across Eurozone sovereign bond markets increased dramatically during the Eurozone debt crisis compared to the pre-crisis period. This studyʼs results also indicate less synchronous extreme yield dynamics across the Eurozone sovereign bond markets during the global financial crisis, especially during the Eurozone debt crisis compared to the pre-crisis period.
Keywords: borze, borzništvo, krize, finančna kriza, ekonometrični modeli, analiza, EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1434; Downloads: 53
Link to full text |
9. Co-exceedances in Eurozone sovereign stock markets - a multinomial logit analysis of contagionSilvo Dajčman, 2013, original scientific article Abstract: This paper examines contagion between stock markets of six Eurozone countries (France, Germany, Greece, Ireland, Italy, and Spain ) during period from December 3, 2003 to January 27, 2012. A multinomial logistic model is applied to analyze contagion based on a measure of joint occurrences of extreme negative stock market returns (i.e. co-exceedances) while controlling for common and regional factors that affect all stock markets simultaneously. The results indicate that the DJI returns, the EUROSTOXX50 conditional volatility, and the EUR - USD exchange rate significantly impacted the probability of extreme negative returns in Eurozone stock markets. The probability of co-exceedance (or contagion) between the investigated Eurozone stock markets during the global financial crisis and the Eurozone debt crisis did not increase significantly.
Keywords: borze, borzništvo, krize, finančna kriza, ekonometrični modeli, analiza, EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1161; Downloads: 65
Link to full text |
10. A formal test of asymmetric correlation in stock market returns and the relevance of time interval of returns - a case of Eurozone stock marketsSilvo Dajčman, 2013, original scientific article Abstract: The paper examines the asymmetry of correlation between the Eurozoneʼs stock market returns. The asymmetry of correlation is investigated pair-wise, by estimating the exceedance correlation between returns of two stock markets at a time. As markets can be very volatile, especially in crisis periods, and because there are investors with different investment horizons, we investigate whether the results are sensitive to time interval of stock market returns. We found that the results of the exceedance correlation estimates and the asymmetric correlation test do depend on the time interval of returns. When longer time interval returns (20-day moving average returns) are used , the Eurozone stock markets ʼreturnsʼ dynamics are more (pair-wise) correlated in the falling markets than in the up markets, while for daily returns , the correlations in the up markets are higher for most of the investigated Euro zoneʼs stock indices pairs. An important implication of the results of the paper is that investors in stock markets should investigate the exceedance correlations and asymmetry of correlation for those return intervals (daily, weekly, monthly, etc.) that correspond to their investment horizon.
Keywords: borze, borzništvo, ekonometrični modeli, korelacije, analiza, EU
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1253; Downloads: 273
Link to full text |
