| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah
Dunja Lemajić, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Spolno nasilje se pojavlja v vseh družbenih slojih, povsod po svetu, ne glede na spol, raso, vero, itd. Pri večini ljudi spolno nasilje vzbuja občutke neprijetnosti in sramu, zato si le stežka priznajo, da bi se zloraba lahko zgodila njim ali osebam, ki jih poznajo. Po podatkih Slovenske policije (n. d. a) spolne zlorabe predstavljajo veliko temno polje kriminalitete. Žrtve naj bi se zelo redko javno izpostavile in prijavile storilca, večinoma zaradi strahu pred nerazumevanjem družbe, stigmatizacijo in izločitvijo iz okolja. Policijske statistike kažejo, da naj bi bili najpogostejši storilci spolnega nasilja ravno žrtvi dobro poznane osebe (Policija, n. d. b). Storilec spolnega nasilja ima nad žrtvijo vedno določeno moč in prevlado, katero skuša na različne načine obdržati (grožnje, izsiljevanje, itd.). Kljub temu, da spolno nasilje v Sloveniji še vedno predstavlja tabu, ga je mogoče zaznati v vseh življenjskih področjih posameznika, tudi v športu. V diplomskem delu predstavljamo spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah, in sicer: v boksu, judu, rokoborbi in taekwondoju. Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da je spolno nasilje v olimpijskih borilnih veščinah v Sloveniji redko prisotno. Najpogosteje so športniki žrtve verbalnega spolnega nasilja (komentiranje fizičnega izgleda, osebna vprašanja o spolnem življenju, nezaželene šale na račun spolnosti…), redkeje fizičnega (otipavanje, slačenje, udarjanje po intimnih delih telesa, siljenje v spolne aktivnosti ...). Večina športnikov se s svojim trenerjem dobro razume in mu zaupa, kot najpogostejše izvajalce kaznivih dejanj pa športniki navajajo sotekmovalce v klubih. Skoraj vsi anketiranci so mnenja, da spolno nasilje ne bi smelo biti prisotno v športu, da bi ga ob morebitni zaznavi prijavili in da spolnih zlorab ne bi dopuščali niti zaradi športnih uspehov.
Keywords: diplomske naloge, spolno nasilje, spolne zlorabe, borilne veščine, žrtve
Published: 03.09.2019; Views: 526; Downloads: 68
.pdf Full text (2,05 MB)

2.
Borilne veščine in psihofizična pripravljenost policistov v slovenski policiji
Tilen Kopše, 2019, master's thesis

Abstract: V prvem delu magistrskega dela je predstavljeno razvojno obdobje slovenske policije od miličnikov do policistov. Poudarek je na razvoju usposabljanja kadrov iz znanja borilnih veščin in psihofizične priprave. Predstavljena so policijska pooblastila, ki so bila aktualna v posameznem časovnem obdobju, s poudarkom na telesni sili in pogojih za uporabo strelnega orožja. Predstavljene so enote, od katerih se pričakujejo večja stopnja usposobljenosti in specialistična znanja, ki jih redne enote načeloma nimajo. Opisane so spremembe zakonodaje, natančneje Zakona o policiji in Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Opis temelji na spremembah pogojev za uporabo telesne sile, strelnega orožja in drugih ukrepov, ki se dotikajo prisilnih sredstev, tako v kolektivni kot osebni zadolžitvi policistov. V nalogi je opisana primerjava tehnik metov ju-jitsuja in taekwondoja. V drugem, empiričnem delu naloge je predstavljena raziskava, ki temelji na ugotavljanju skrbi policistov za svojo psihofizično pripravljenost, njihovega znanja iz borilnih veščin in njihovega pogleda na stanje na tem področju v času šolanja in dela v enotah. Raziskava tudi povzema povezanost med uspešnostjo ubranitve napada na policiste in ukvarjanjem policistov z borilnimi športi v prostem času. Postavljene so tri hipoteze, katerih veljavnost se preveri s pomočjo rezultatov ankete med policisti Policijske uprave Ljubljana. Prva hipoteza, da se več kot dve tretjini policistov v svojem prostem času ukvarja s športom, se izkaže kot resnična. Prav tako tretja hipoteza, ki pravi, da če se policisti v svojem prostem času ukvarjajo z borilnimi veščinami, se pogosteje sami obranijo napada. Rezultati so prav tako pokazali, da se manj kot ena tretjina policistov v svojem prostem času ukvarja z borilnimi veščinami, ki jim služijo pri opravljanju dela, zato se druga hipoteza ovrže.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, policisti, psihofizična pripravljenost, borilne veščine, samoobrambne tehnike, usposabljanja, izobraževanje, magistrska dela
Published: 21.05.2019; Views: 645; Downloads: 123
.pdf Full text (1,58 MB)

3.
Vpliv borilnih športov v varovanju
Žan Hižman, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Varovanje nas v takšni ali drugačni obliki obkroža v vsakodnevnem življenju. Varnost človeka in njegovih dobrin je osnova za normalno in udobno bivanje vsakega posameznika oziroma skupine. Ljudje smo za svojo primarno varnost zadolženi sami, kljub temu pa vsi ljudje za varovanje niso enako usposobljeni. Varnostne službe so tiste, ki funkcionirajo na tem področju in preprečujejo neželene dogodke, zlorabe ter nasilje med ljudmi. V osnovi ta organ varovanja predstavljajo policija in varnostne službe, vendar smo se v diplomski nalogi osredotočili na varnostne službe, zato so te tudi glavna tema razprave. Služba v varovanju med ljudmi ne dosega visokega spoštovanja, kar žal nakazuje tudi plačilni razred in kvaliteta zaposlenega kadra v varovanju. V diplomski nalogi smo prikazali razliko med ljudmi, zaposlenimi v varovanju, ki imajo predznanje borilnih veščin in ostalimi zaposlenimi. Želeli smo dokazati, da ljudje osebam, ki so zaposlene v varnostnih službah in imajo predznanje borilnih veščin, zaupajo bolj kot ostalim, saj verjamejo, da so ti mnogo bolj primerni za delo, ki je povezano z varnostjo, in da takšni ljudje bolje reagirajo v morebitnih težavah. Zaradi lepše in boljše preglednosti ter omejenosti besedila smo predstavitve športov in varovanj opisali na skrajšan način. Osredotočili smo se predvsem na veščini karate in tajski boks ter na klasično znanje samoobrambe oziroma danes popularno športno panogo mešane borilne veščine (MMA). Za lažje razumevanje povezave borilnih veščin in varovanja smo predstavili tudi načine varovanja ter njihove potrebe po znanju borilnih veščin. Opravili smo intervjuje z mojstri borilnih veščin, ki so delovali oziroma še delujejo na varnostnem področju, in jih povprašali o njihovih izkušnjah in njihovem mnenju. Naredili smo tudi anketo med naključnimi udeleženci in jih povprašali glede njihovega zaupanja ljudem v varnostnih službah. Za konec smo predstavili obdelane podatke in s tem potrdili oziroma ovrgli postavljene hipoteze. Za večino varnostnih poklicev se poslužujejo ljudje, ki težje oziroma zaradi nekakšnih omejitev ne pridejo do služb, za katere so kvalificirani. V naši nalogi smo želeli dokazati, da takšni ljudje nimajo zadovoljive kvalitete za opravljanje takšnega poklica in da je njihovo posredovanje v morebitnih nevarnih situacijah slabše.
Keywords: diplomske naloge, varovanje, borilne veščine, varnostna služba, usposobljenost
Published: 16.10.2018; Views: 377; Downloads: 77
.pdf Full text (982,47 KB)

4.
Ocena uporabnosti modernega športnega karateja za samoobrambo
Patricija Bukovinski, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Karate kot borilna veščina in karate kot športna veščina se med seboj razlikujeta. Cilj v športu je zmaga, cilj samoobrambe pa je preživetje, zato se način treniranja v športnem karateju razlikuje od treninga karateja kot veščine. Karate se kot sredstvo za samoobrambo uporablja v sistemih zagotavljanja notranje in zunanje varnosti, torej v policiji in v vojski. V osnovi gre za defenzivno borilno veščino — ima veliko obrambnih tehnik, ki so koristne v različnih situacijah, v katerih je potrebna uporaba znanj borilnih veščin. V diplomski nalogi je fokus na vprašanju, ali je moderni športni karate uporaben za samoobrambo kljub njegovi transformaciji skozi zgodovino. V ta namen je bila izvedena raziskava med karateisti Karate zveze Slovenije, saj je to edina karate zveza v Slovenij, ki je priznana s strani Olimpijskega komiteja. Pri raziskovanju so bile zastavljene štiri hipoteze, na osnovi katerih je potekalo vso nadaljnjo raziskovanje. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina karateistov Karate zveze Slovenije mnenja, da je športni karate uporaben tudi za samoobrambo. Kljub temu večina karateistov veščin, pridobljenih tekom treningov, še ni nikoli uporabila za samoobrambo oziroma za zaščito sebe ali koga drugega. V raziskavi sodelujoči karateisti so mnenja, da so se spremembe v karateju iz borilne veščine v šport zgodile v smeri večje varnosti tekmovalcev. Karate je torej uporaben za samoobrambo, je pa potrebno trenirati tako kate kot borbe, kajti v katah se uči pravilne izvedbe tehnik, njihova praktičnost pa pride do izraza v borbah. Samo bistvo karateja je torej v tem, da je predvsem borilna veščina, ki vsebuje svojo prvotno filozofijo in moralni kodeks karateja, kar pa bi moral osvojiti vsak, ki ima črni pas oziroma je mojster karateja. Pomembno je, da se karate klubi zavedajo nujnosti hkratnega treniranja karateja kot šport in obenem kot veščino, da se ne zanemari bistvo karateja in njegove filozofije.
Keywords: borilne veščine, karate, samoobramba, varnost, diplomske naloge
Published: 24.10.2017; Views: 800; Downloads: 105
.pdf Full text (1,30 MB)

5.
Doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji
Saša Sirše, 2017, master's thesis

Abstract: S pričujočo magistrsko nalogo, v kateri smo obravnavali doživljanje nasilja med vrhunskimi športniki v Sloveniji na primeru borilne veščine taekwon-do, neolimpijske različice ITF, smo želeli opozoriti na vse večji pojav problematike športnega nasilja nasploh ter tudi na treningih borilnih veščin. Razlog temu vidimo v naravnanosti današnje družbe, ki posledično vpliva tudi na šport; družba promovira tekmovalnost med ljudmi in zmagovanje (biti najboljši, doseči rekord), zato je tudi trenažni sistem prilagojen pehanju za uspehom. Treningi v vrhunskem športu so tako prvenstveno osredotočeni v dosego zmage ali rekorda, ne glede na ceno, ki jo bo takšna zmaga zahtevala, ne pa na dobrobit športnika, ki žal postaja vse bolj postranskega pomena. V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo pregleda domače in tuje literature predstavili teoretične poglede na šport in splošno problematiko nasilja, posebno pozornost pa smo namenili glavni temi pričujočega dela - nasilju v športu ter njegovim pojavnim oblikam. Za boljšo predstavo smo nekatere teoretične poglede avtorjev podkrepili tudi z ugotovitvami empiričnih raziskav. Pri predstavitvi glavne obravnavane problematike smo izhajali iz znanih primerov nasilja v športu, ki se največkrat pojavljajo v športu nasploh, dodali pa smo tudi primere lastnih opazovanj in izkušenj. S pomočjo kvantitativne empirične raziskave smo analizirali dejanski obseg doživetega nasilja med reprezentanti taekwon-doja, pri čemer smo se primarno osredotočili na doživljanje nasilja s strani reprezentančnih trenerjev. S pomočjo izvedene raziskave smo ugotovili, da tekmovalci na reprezentančnih treningih skoraj nikoli niso oziroma so le redkokdaj doživljali nasilje reprezentančnih trenerjev, kljub temu pa podrobnejši rezultati kažejo na prevlado telesnega nasilja nad psihičnim in spolnim nasiljem. Tekmovalci takšno vedenje, ki po definiciji pomeni nasilje nad športniki (bolečine, poškodbe, treningi kljub poškodbi), dojemajo kot sestavni del vrhunskega športnega udejstvovanja. Ob tem pa je zanimiva ugotovitev, da obstajajo razlike v dojemanju nasilja glede na spol in starost; izsledki kažejo, da ženske in starejši tekmovalci bolj kritično presojajo različne situacije fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja. Dobljeni izsledki raziskave tako prispevajo k večji ozaveščenosti o problematiki pojava nasilja v športa nasploh, predvsem pa v borilni veščini taekwon-do.
Keywords: nasilje, šport, vrhunski šport, športniki, borilne veščine, magistrska dela
Published: 15.06.2017; Views: 724; Downloads: 77
.pdf Full text (976,12 KB)

6.
Analiza vpliva treniranja borilnih veščin na odnos do nasilnega vedenja
Mitja Rovšnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je analizirati vprašanje, ali sta nasilje in agresivnost povezana s treniranjem borilnih veščin, in sicer z judom in mešanimi borilnimi veščinami (MMA). V delu smo predstavili tradicionalno borilno veščino JUDO in mešane borilne veščine (MMA) vse od nastanka, začetkov v Sloveniji, športnih pravil, do tehnike in tekmovanj. V nadaljevanju diplomskega dela smo skušali povezati koncept agresivnosti in nasilja z omenjenima borilnima veščinama. Sprva smo definirali nasilje, iskali vzroke zanj in navedli nekaj vrst nasilja. Preverjali smo, ali je agresivnost v borilnih športih dobra in kako jo obvladati. Namen treniranja teh dveh borilnih veščin vsekakor ni spodbujanje agresivnosti in nasilja, temveč krepiti telo in duha ter ne nazadnje nadzor čustev in gradnja samozavesti. Nekaj besed smo namenili poškodbam v borilnih športih in nasprotnikom borilnih veščin ter predstavili različne poglede avtorjev o prednostih borilnih veščin in pozitivnih vplivih borilnih veščin na agresivno vedenje. V empiričnem delu smo s pomočjo vprašalnikov, razdeljenih med udeležence vadbe juda, MMA in študentov Fakultete za varnostne vede, preverjali tri hipoteze. Ugotovili smo, da so udeleženci vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Za omenjena športa je potrebna popolna zbranost, volja in poslušnost, kar pa vsekakor ni vrlina agresivnežev in nasilnežev. Vedno bodo obstajali posamezniki, pri katerih bosta izstopala agresija in nasilje. Borilne veščine tega ne spodbujajo, temveč pomagajo posamezniku, da agresivnost premaga tako, da se jo nauči kontrolirati in nadzorovati.
Keywords: borilne veščine, treniranje, nasilno vedenje, agresivnost, diplomske naloge
Published: 06.02.2017; Views: 1011; Downloads: 129
.pdf Full text (1,35 MB)

7.
Vodenje tekmovalcev v borilnih športih
Anže Vujčič, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: Diplomska naloga se nanaša na veščine vodenja oziroma voditeljstva. Natančneje smo se osredotočili na trenerja in njegove veščine vodenja. V uvodu smo predstavili probleme, ki vplivajo na uspešnost v športu. Probleme smo predstavili v obliki zastavljenih vprašanj in se nanašajo predvsem na trenerstvo oziroma na vodenje ljudi v športu. Že v uvodu smo nakazali posledice slabega ali nepopolnega trenerstva. V prvem poglavju smo se opredelili na vodenje v podjetjih in športu. Primerjali smo različne stile vodenja, naloge vodij in trenerjev ter prikazali kakšen pomen imajo komunikacijsko-motivacijske spretnosti vodij na obeh področjih. V nadaljevanju smo opredelili še športne klube, kjer smo jih klasificirali in opisali naloge ter različne modele športnih klubov, namen tega poglavja je bil prikazati športni klub kot organizacijo, ki združuje trenerje in športnike, da delujejo enotno za uresničevanje skupnih ciljev. V diplomski nalogi smo se osredotočili na vrhunski šport, kjer smo pot do vrhunskega športnega rezultata enačili z načinom projektnega vodenja in smo želeli prikazati tekmovalca kot orodje ali izdelek organizacije, z vodenjem katerega se cilj doseže.
Keywords: vodenje, vodenje v športu, trenerstvo, organizacija, borilne veščine
Published: 06.12.2016; Views: 629; Downloads: 69
.pdf Full text (913,48 KB)

8.
Nasilje trenerjev v klubu borilnih veščin
Aleksander Valant, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Šport je pomemben sociološki pojav v katerem se včasih nasilje in neprimerno obnašanje lahko smatrata kot efektivna načina za doseganje zmage oziroma dobrih rezultatov. V kontekstu nasilja v športu lahko omenimo štiri osnovne tipe nasilja v športu: brutalni fizični kontakt, mejni izbruhi nasilja, pol-kriminalno nasilje in kriminalno nasilje. Kriminalna in pol-kriminalna vedenja so obsojana, ostale oblike nasilja pa so postale del pravil igre, regulirane ali pa vzpodbujane. Borilne veščine, kot šport ali kot način življenja, vnašajo v naš vsakdan nasilje ali pa vsaj nekaj podobnega nasilju, saj je nasilje končni destilat katerekoli borilne veščine. Sicer so borilne veščine globoko spiritualne in razsvetljene izkušnje, ki pa večinoma temeljijo na ekstremno arhaičnih pristopih in mentaliteti. Borilne veščine nekoga, ki jih prakticira nadgrajujejo v vseh aspektih življenja, blagodejno vplivajo na telo in um, se ukvarjajo z globljimi vprašanji kot pa je »kako nasprotnika najlažje onesposobiti?«. Vendar pa kljub vsemu dobremu obstajajo tudi temačne plati borilnih veščin. Že v osnovi so borilne veščine nevarna praksa, saj nas učijo kako nekomu prizadejati škodo, kar pa ne učijo na boksarskih vrečah ampak najprej na sočloveku. Vendar pa smo to kot družba sprejeli kot nekaj normalnega, nekaj kar radi opazujemo iz športnega vidika (olimpijske discipline, ogromna tekmovanja MMA-ja, ipd.) ne glede na to ali smo jih kdaj trenirali ali ne. Ko pa pogledamo še dlje od dovoljenih in pričakovanih poškodb pri borilnih veščinah na druge oblike nasilja, kot je psihično, spolno in nenazadnje tudi fizično (vendar v večinoma hujši obliki kot drugje) pa ugotovimo, da je kljub vgrajeni moralnosti in etiki borilnih veščin prisotno tudi kar nekaj grobih kršitev le-teh. Žrtve »dodatnega« nasilja v borilnih veščinah so večinoma tiho in ne prijavljajo incidentov, nekatere ker jih je strah, druge ker jim tega ne dovoljuje ponos, tretje pa incidente povzamejo kot sestavni del učenja borilne veščine. V diplomski nalogi smo se odločili prikazati različne oblike nasilja, ki se pojavljajo s strani trenerjev v borilnih veščinah, za kar smo potrebovali podrobno statistično analizo vzorca tistih, ki trenirajo borilne veščine in seveda nekaj teoretičnega gradiva za opise nasilja. V diplomskem delu se teoretični del nahaja pred analitičnim.
Keywords: nasilje, nasilje v športu, borilne veščine, trenerji, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published: 21.10.2016; Views: 977; Downloads: 69
.pdf Full text (1,45 MB)

9.
Kultura mešanih borilnih veščin - med nasiljem in etičnim vedenjem
Uroš-Dragoš Jurišić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstaviti kulturo športa mešanih borilnih veščin. Poudarek je na raziskovanju njegove nasilnosti in etike. V teoretičnem delu smo opisali razvoj borilnih veščin, predvsem MMA, ki ima svoje zametke že v starogrškem pankrationu, ponovno pa je oživel in se preoblikoval v drugi polovici 20. stoletja. MMA je eden najmlajših borilnih športov z najhitrejšo rastjo popularnosti. Ker ni enako razvit povsod po svetu in se še razvija, tudi nadzor ni povsod dosleden in razmere v njem so precej različne. Mnogi so mnenja, da je MMA prenasilen in neetičen šport. Te očitke smo poskušali raziskati v empiričnem delu naloge skozi razmišljanja 98 borcev in bork iz 16 različnih držav po svetu, ki tekmujejo ali so tekmovali na različnih ravneh, amatersko, profesionalno in kar 12 jih je tekmovalo na najvišjem nivoju tega športa, v UFC. Poskušali smo spoznati, v kakšnem okolju so borci odrasli, kaj jih motivira za ta šport in kakšni so njihovi pogledi na očitke o nasilnosti izbranega športa. Ugotovili smo, da je večina odrasla v precej nasilnih okoliščinah in razvila neko posebno strast do borbe. Ta šport je te osebe umiril in discipliniral, tako da se zavedajo, da je mesto za nasilje le v organiziranih, nadzorovanih borbah. Šport se jim zdi etičen in ne vidijo razloga, da bi o tem sploh razpravljali, saj se borijo prostovoljno, s primerljivimi sposobnostmi in znanjem v okviru dogovorjenih pravil. Drug drugega spoštujejo in njihova želja ni trajno poškodovati nasprotnika, ampak publiki ponuditi atraktiven dvoboj in zmagati. Borba za večino ni nasilje, ampak taktično izpeljana igra. Neetični se jim zdijo le pojavi, ki se dogajajo okoli športa, kot so odnosi menedžerjev, način promoviranja športa, uporaba dopinga itd. Sam šport pa se zdi intervjuvanim borcem in avtorju diplomskega dela etičen, nasilen do mere, ki jo dovoljujejo pravila, kot je tudi v ostalih športih.
Keywords: borilne veščine, nasilje, etika, vprašalniki, diplomske naloge
Published: 18.10.2016; Views: 792; Downloads: 81
.pdf Full text (800,25 KB)

10.
Agresivnost, nasilje in borilne veščine
Bruno Kozlevčar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskovali, ali sta pojma agresivnost in nasilje povezana s polno kontaktnima borilnima veščinama, kot sta boks in tajski boks, kateri v borilnem svetu veljata za trdi borilni veščini. V teoretičnem delu smo najprej predstavili koncept agresivnosti in nasilja ter ju nato povezali z zgoraj omenjenima borilnima veščinama. Agresivnosti in nasilja se ljudje v največji meri naučimo s posnemanjem, zato so se pri ljudeh razvili stereotipi o izvoru agresivnosti in nasilja iz boksa in tajskega boksa. Namen poučevanja boksa in tajskega boksa ni vzbujati agresivnosti in nasilja v ljudeh, ampak krepiti telo ter se naučiti samokontrole udarcev ter nenazadnje nadzorovanja čustev, za kar poskrbijo ustrezno usposobljeni trenerji teh dveh borilnih veščin. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov razdeljenih med udeležence vadbe boksa in tajskega boksa in intervjujev opravljenih s trenerji in tekmovalci boksa in tajskega boksa, ugotovili, da so ljudje, ki se udeležujejo vadbe borilnih veščin večinoma neagresivne osebe, ki niso naklonjene nasilju v družbi. Intervjuvanci poročajo, da sta boks in tajski boks individualna športa, pri katerih je potrebna zbranost, poslušnost in trda volja, kar pa kot poročajo niso vrline agresivnih in nasilnih oseb. Tako smo zaključili, da sicer obstajajo nekateri agresivni in nasilni posamezniki, ki se udeležujejo vadbe boksa in tajskega boksa, vendar so to bolj izjeme. Prav tako boks in tajski boks ne spodbujata ljudi k agresivnosti in nasilju, ampak poučujeta nadzorovanje uma in telesa.
Keywords: čustva, napadalna čustva, agresivnost, nasilje, mladostniki, boks, borilne veščine, tajski boks, samonadzorovanje, vprašalniki, analize, diplomske naloge
Published: 24.08.2015; Views: 1617; Downloads: 245
.pdf Full text (475,58 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica