Search the digital library catalog

Abstract: Razumevanje bonitete lastnega podjetja, poslovnih partnerjev in konkurence je ključno za uspešno poslovanje v sodobnem poslovnem okolju ter za ohranjanje konkurenčne prednosti. To nam omogoča zmanjšanje informacijskih nejasnosti in tveganj, ki izhajajo iz njih. Presojanje bonitetne ocene je kompleksen proces, ki zahteva tako kvantitativno analizo finančnih izkazov kot tudi kakovostno oceno dejavnikov, pridobljenih iz temeljitega preučevanja podjetja. Pomembno je, da rezultate razumemo in jih natančno interpretiramo. Pri oblikovanju bonitete podjetja lahko imajo ključno vlogo bonitetne agencije, ki določajo bonitetno oceno na podlagi lastnih metodologij. V magistrski nalogi smo razvili lastno metodologijo za določanje bonitetne ocene fiktivnega podjetja X, pri čemer smo upoštevali tako finančne kot nefinančne kazalnike. Nato smo dobljeno oceno primerjali z bonitetno oceno, določeno po metodologiji bonitetne agencije Bisnode. Prav tako smo primerjali rezultate Altmanovega ter Kraličkovega modela. Skozi empirično analizo smo ugotovili, da je podjetje X uspešno poslovalo, saj je doseglo visoko bonitetno oceno skozi vsa obravnavana leta. Prav tako smo potrdili, da je naša bonitetna ocena primerljiva z oceno bonitetne agencije Bisnode, saj nismo zaznali večjih odstopanj. Tudi rezultati po Altmanovem in Kraličkovem modelu so potrdili uspešnost poslovanja podjetja X.
Keywords: bonitetna ocena, finančni kazalniki, nefinančni kazalniki, Altmanov model, Kraličkov model, podjetje
Published in DKUM: 23.11.2023; Views: 417; Downloads: 84
Full text (4,50 MB)

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1699; Downloads: 611
Full text (1,79 MB)

Abstract: Banke so finančni posrednik na finančnem trgu. Naloga bank je, da skrbijo za stabilnost finančnega sistema. Stabilen finančni sistem z učinkovitim finančnim posredništvom spodbuja gospodarsko rast. Naloga banke je, da učinkovito razporeja finančne vire in pravočasno zazna, meri in ocenjuje finančna tveganja, ki jim je pri financiranju izpostavljena. Za objektivno ugotavljanje kreditne sposobnosti mora banka pred odločanjem o kreditu imeti na voljo vrsto ustrezno obdelanih in pripravljenih podatkov in informacij. Za spremljanje odobrenih kreditov pa mora kreditna mapa poleg teh podatkov in informacij vsebovati še podatke o znesku in pogojih odobrenega kredita, instrumentih zavarovanja, tekočem poravnavanju obveznosti ipd. Seveda pa je najpomembnejši proces odobravanja kreditov ocena kreditne sposobnosti in splošne bonitete poslovanja kreditojemalca in ocena dogovorjenih instrumentov zavarovanja odplačila obstoječih terjatev ter podatki in informacije o naravi posla in glavni dejavnosti dolžnika. Zato je nujno tesno sodelovanje banke in komitenta banke. Nujno ni le sodelovanje ob odobravanju kredita, temveč tudi med letom pri pregledih poslovanja komitenta, ko se tudi oceni možnosti dodatnega sodelovanja med banko in komitentom. Zato je treba medsebojne koristi in obveznosti uskladiti, da so optimalne tako za banko kot za komitenta. V diplomskem delu smo se osredotočili na kreditno tveganje, ki je pri poslovanju bank neizogibno. Analizirali smo vpliv finančnih in nefinančnih podatkov podjetja na njegovo bonitetno oceno. Predpostavili smo, da bi z bonitetno oceno dobili informacijo o načinu poslovanja podjetja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju komitentove kreditne sposobnosti. V diplomskem delu smo opisali kreditni proces v NLB d.d. od vloge komitenta do poplačila kredita ali pa izterjave ali odpisa kredita v primeru nevračila kredita. Nameravali smo vključiti tudi praktične primere, vendar zaradi poslovne skrivnosti nismo dobili ustreznih podatkov.
Keywords: banka, kreditno tveganje, bonitetna ocena, kreditni proces, kreditna sposobnost, upravljanje kreditnega tveganja
Published in DKUM: 13.10.2016; Views: 2021; Downloads: 291
Full text (727,60 KB)

Abstract: Raziskovalno delo se ukvarja s problemom neobjektivnosti ter vse večjega števila napak, ki jih delajo bonitetne agencije. Še posebej pozorni bomo na tri največje agencije na svetu, to so: S&P, Moody’s ter Fitch, ki skupaj zavzemajo več kot 95% celotnega bonitetnega trga. Podrobneje si bomo ogledali pretekle finančne/gospodarske krize in napačno vrednotenje ameriških propadlih koncernov. Napačne bonitetne ocene, ki so prenizke ali previsoke, imajo velik vpliv na določene, za državo zelo pomembne, parametre. Višjo bonitetno oceno kot dobi država, po nižjih stroški se bo lahko zadolževala in obratno. Do neobjektivnosti pri vrednotenju pride iz večih razlogov. Najpogostejši razlog je profitni motiv agencij, ki privede do konflikta interesov. Agencije v veliki večini poslujejo po poslovnem modelu “izdajatelj plača”, kar pomeni, da je naročnik in plačnik ocene, izdajatelj vrednostnega papirja. Ker agencije plača nekdo, kogar morajo objektivno oceniti, prihaja do konflikta interesov, saj so v osnovi agencije profitne institucije, ki poslujejo z enormno visokimi dobički. Problem se nahaja tudi v skoncentriranosti agencij na območju Združenih držav Amerike in zelo omejenem številu agencij, kar priča o oligopliji ter pomanjkanju konkurence. V zgodovini se je pojavilo veliko primerov, v katerih so bonitetne agencije storile hude napake in te napake so nosile posledice. Ugotovimo pa lahko tudi, da agencije niso znale niti pravočasno predvideti prihajajočih finančnih kriz in pred njimi posvariti.
Keywords: bonitetna ocena, bonitetne agencije, napačno vrednotenje
Published in DKUM: 28.08.2015; Views: 1300; Downloads: 207
Full text (2,79 MB)

Abstract: Kot sem prikazal skozi diplomski seminar imamo v Sloveniji na področju izdaje dolžniških inštrumentov še veliko neizpolnjenih alternativ, ki se jih banke oklepajo in se jih ne poslužujejo kot ostale banke v Evropi. Naše poslovne banke se še naprej držijo enostavnega pridobivanja kapitala, financiranja z depozitnimi vlogami prebivalcev. Kar se tiče sindiciranih posojil, ki imajo številne prednosti so se jih naše banke posluževale, vendar so se razmere na trgih zaostrile kar je prizadelo tudi naše banke. Krivci za to so tudi znižanja bonitetnih ocen, ki smo jih bili deležni s strani ameriških bonitetnih hiš. Tudi pri nastalem kreditnem krču v Sloveniji bosta morale država in banke najti skupni jezik, ker nastala situacija pri financiranju podjetjem škoduje samo zaposlenim in viša brezposelnost, ki še narašča. Torej pridobljeni kapital s pomočjo različnih emisij obveznic na trg morajo banke plasirati v zdrave dele gospodarstva , da oživijo finančno krizo, ki je nastala v Evropi. Pri tem pomaga tudi ECB z raznimi odkupi obveznic posameznih držav.
Keywords: zamenljive obveznice, krite obveznice, evroobveznice, sindicirano posojilo, bonitetna ocena, dodatni kapital, temeljni kapital, izdaja obveznic, refinanciranje dolga
Published in DKUM: 21.09.2012; Views: 2006; Downloads: 163
Full text (2,10 MB)