Search the digital library catalog

Abstract: Nedenarne nagrade so tisto »več«, kar lahko delodajalec ponudi zaposlenim, in so pomemben dejavnik privabljanja in zadrževanja zaposlenih ter predstavljajo konkurenčno prednost delodajalca na trgu dela, tudi ko ta deluje globalno. V tem magistrskem delu so predstavljene bonitete kot nedenarne nagrade, in sicer na primeru delodajalcev prejemnikov nagrade »Great Place to Work«. Podatki so pridobljeni s spletne strani Glassdoor (https://www.greatplacetowork.com/, 2023). Teoretični del naloge je podlaga za raziskovalni del. Z dobrim upravljanjem blagovne znamke delodajalca podjetje dviguje zanimanje med iskalci zaposlitve, na drugi strani pa za zaposlene gradi organizacijsko kulturo, kjer jih, kot enega izmed deležnikov, postavi v središče. Nagrada za delo je za zaposlenega povratna informacija, kako njegovo delo in trud vidi delodajalec. To lahko delodajalec pokaže z neko boniteto, ki ima lahko za zaposlenega večjo vrednost od same denarne nagrade. Ko združimo najboljše delodajalce s podatki o bonitetah, dobimo odgovor, katere so tiste, ki so jih deležni zaposleni pri teh delodajalcih, glede na geografsko območje, v katerem podjetja delujejo. To je glavna tema tega drugega raziskovalnega dela magistrske naloge.
Keywords: boniteta, nagrajevanje, blagovna znamka delodajalca
Published in DKUM: 11.01.2024; Views: 340; Downloads: 34
Full text (2,73 MB)

Abstract: Dolžniški vrednostni papirji predstavljajo enega izmed virov dolgoročnega financiranja podjetij. Primerjalno gledano financiranje podjetij z izdajo dolžniških vrednostnih papirjev v Sloveniji zaostaja za državami z razvitim kapitalskim trgom, še posebej ZDA. Na ta način se povečujejo tveganja bančnega financiranja podjetij, in sicer tako za podjetja kreditojemalce kot tudi za same banke. Ker je ena izmed funkcij finančnega posredništva tudi obvladovanje valutnega tveganja, bi pričakovali, da je korenito znižanje valutnega tveganja, do katerega je v Republiki Sloveniji prišlo z vstopom v evrsko območje, privedlo do razmaha nebančnega financiranja podjetij, torej financiranja preko izdaj dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Kljub temu da se je v obdobju od vstopa v evrsko območje delež kreditiranja s podjetniškimi obveznicami v Republiki Sloveniji malenkostno okrepil, pa ni zmanjšal zaostanka za evrskim območjem oziroma se je v obdobju neugodnejših makroekonomskih trendov in v obdobju po splošnem izbrisu terjatev bančnih vlagateljev celo okrepil.
Keywords: Obveznice, prenosljivi vrednostni papirji, boniteta, ročnost, bančna posojila, kreditno in valutno tveganje, ukrepi centralne banke, prevzem evra, obrestna mera, razmerje dolžniškega in lastniškega kapitala.
Published in DKUM: 25.05.2023; Views: 618; Downloads: 63
Full text (2,77 MB)

Abstract: Vsak zaposleni dobi za opravljeno delo plačilo. Plača predstavlja motivacijski dejavnik in večja kot je odgovornost na delovnem mestu, višji je tudi dohodek. Managerji zaradi narave dela, ki ga opravljajo, sodijo v skupino posameznikov z nadpovprečnimi dohodki. Plača je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del predstavlja osnovno plačo, ki je določena glede na zahtevnost dela, variabilni del pa sestavljajo nagrade in plačilo za uspešnost. Pri vsakem izplačilu delodajalec od plače obračuna in plača akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost. Višina dohodnine in prispevkov se razlikuje glede na ureditev davčnih zakonodaj posamezne države. Davčna obveznost, ki bremeni davčnega zavezanca, se lahko zmanjša z uveljavljanjem davčnih olajšav. Namen magistrskega dela je bil izvesti primerjalno analizo obdavčitve managerskih plač v Sloveniji in Veliki Britaniji. V ta namen smo proučili pravne podlage in postopke obdavčitve managerskih plač v izbranih državah. Izvedli smo tudi primerjalno analizo obdavčitve managerskih plač na podlagi simuliranih izračunov. Glede na to, da v Evropski uniji velja prost pretok delavcev in da so migracije zaposlenih čedalje večje, smo preučili mednarodni sporazum o izogibanju dvojnega obdavčenja med Slovenijo in Veliko Britanijo. Takšen sporazum velja tako za zaposlene, ki dnevno migrirajo v tujino kot za napotene delavce, katere podjetje napoti za dlje časa na delo v drugo državo. S konvencijo se davčni zavezanci lahko izognejo dvojnemu obdavčenju istega dohodka, plačila direktorjem pa so v konvenciji urejena s 15. členom. V praksi lahko pride med dvema državama zaradi različnih razlag posameznih členov tudi do nesporazumov, saj se je nemalokrat zgodilo, da je posameznik bil obdavčen dvakrat. Da do tega ne bi prihajalo, je potrebno skrbno in dosledno upoštevanje kraja rezidentstva in kraja dejanskega opravljanja dela. Skozi celotno delo smo ugotovili, da imajo v Veliki Britaniji ugodnejši način obdavčevanja plač in da so tako prispevki za socialno varnost kot tudi dohodnina nižji. Od vseh izračunov je v Sloveniji ugodnejši le način vrednotenja bonitet za službena vozila, vendar imajo tudi tukaj managerji v Veliki Britaniji ugodnost, ki jo pri nas ne poznamo in to je, da se zaposleni plačilu davka lahko povsem izognejo, v kolikor koristijo avtomobil na električni pogon.
Keywords: plača, davek, olajšave, manager, boniteta, dohodnina
Published in DKUM: 16.06.2016; Views: 1699; Downloads: 135
Full text (1,61 MB)

Keywords: bančništvo, banke, bančno poslovanje, krediti, tveganje, kreditna sposobnost, boniteta, optimizacija, informacijski sistemi, modeli, banking, banks, banking management, credit, risk, credit rating, reliability, optimization, information systems, models
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2662; Downloads: 153
Link to full text
This document has many files! More...

Abstract: Presojanje tveganosti poslovnih subjektov predstavlja enega ključnih procesov v vsakem podjetju. V magistrskem delu je predstavljena tako teoretična kot tudi praktična razlaga, kako se presojanja tveganosti poslovnih subjektov lotiti. Predstavili in preučili smo področje insolventnosti v Sloveniji in EU, kjer smo ugotovili, da število postopkov zaradi insolventnosti v EU še vedno narašča. Je pa dejstvo, da je stopnja rasti števila postopkov zaradi insolventnosti bistveno nižja v zahodni kot v srednji in (jugo)vzhodni Evropi. Slovenija je v stopnji rasti števila postopkov zaradi insolventnosti pri samem vrhu in iz zadnjih razpoložljivih podatkov se rast (žal) še vedno nadaljuje. Preučili smo tudi področje plačilne discipline v Sloveniji in EU, kjer smo ugotovili, da je plačilna disciplina še vedno zelo pereč problem. Kot pri insolvenčnih postopkih, je tudi na področju plačilne discipline bistveno boljše v zahodni Evropi kot v srednji in (jugo)vzhodni Evropi. Slovenija je pri plačilni disciplini pri samem repu držav EU, managerji slovenskih podjetij pa boljše plačilne discipline ne pričakujejo niti v bližnji prihodnosti. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili tradicionalne metode za presojanje tveganosti podjetij. Pri tem smo največ pozornosti namenili kazalnikom poslovanja in informacijam, ki jih iz le-teh lahko razberemo. Predstavili smo tudi moderne metode presojanja tveganosti poslovnih subjektov. Tako smo opisali nekatere znane modele in metode presojanja tveganosti poslovnih subjektov. Posvetili smo se tudi oblikam zavarovanja terjatev in nekatere najbolj poznane oblike tudi predstavili. Za potrebe praktičnega dela magistrskega dela smo celovito preučili vse v Sloveniji javno dostopne podatke o poslovnih subjektih in pri vsakem javno dostopnem podatku poudarili dodano vrednost in potencialne pomanjkljivosti. Opozorili smo na pasti v računovodskih izkazih ter predstavili, na kakšen način prepoznati prevrednotene postavke in le-te ustrezno izločiti iz računovodskih izkazov. V praktičnem delu smo na podlagi javno dostopnih podatkov opravili analizo 10-ih izbranih podjetij ter po naši oceni dokazali, da bi upniki že veliko časa pred pričetkom postopkov zaradi insolventnosti v preučevanih podjetjih lahko ugotovili, da bodo dotična podjetja postala insolventna. Pri vseh preučevanih podjetjih smo ocenili, da velik del krivde za ne-poplačilo terjatev nosijo tudi upniki, ki se pri poslovanju s tveganimi podjetji niso ustrezno zavarovali. Na podlagi celovite analize smo v sklepu magistrskega dela predlagali nekatere ukrepe za izboljšanje obstoječega stanja. Prav tako smo potrdili v uvodu magistrskega dela postavljeni hipotezi.
Keywords: tveganost podjetij, plačilna disciplina, insolventnost, kazalniki poslovanja, modeli za presojanje tveganosti podjetij, boniteta, računovodski izkazi
Published in DKUM: 30.06.2015; Views: 1180; Downloads: 187
Full text (1,82 MB)