| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 52
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Arhitekturna regeneracija splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj
Boštjan Turk, 2020, master's thesis

Abstract: Ptujska bolnišnica velja za srednje veliko bolnišnično ustanovo. Nekoč zelo pomemben zdravstveni objekt se danes sooča s prostorsko stisko in dotrajanostjo notranje opreme. Zaradi odlične lokacije in pomembnosti stavbe smo se odločili za regeneracijo območja. Pri tem smo ohranili najstarejše dele z zgodovinsko vrednostjo, dodatne prostore pa pridobili z novimi prizidavami in obnovitvijo obstoječih delov, ki sledijo oblikovnemu in funkcionalnemu konceptu celotne zgradbe.
Keywords: arhitektura, regeneracija, bolnišnica, Potrč, Ptuj
Published: 13.10.2020; Views: 199; Downloads: 58
.pdf Full text (93,57 MB)

2.
Obravnava mladostnika v hospitalnem okolju po poskusu samomora
Donna Erjavec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Hospitalna obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksen javno-zdravstveni problem. Namen zaključnega dela je predstavitvi vlogo medicinske sestre pri sprejemu mladostnika v bolnišnico, raziskati katera področja se povezujejo v multidiscplinarni obravnavi in na podlagi katerih orodij lahko medicinska sestra oceni samomorilno ogroženost otroka. Metode: Zaključno delo je teoretično in temelji na filozofiji interpretativizma. Opravili smo sistematični pregled znanstvene in strokovne literature v podatkovnih bazah: PUBMED, SAGE Journals in Google Schoolar. Pri raziskovanju smo upoštevali omejitve kot so polna dostopnost člankov ter besedila v dveh izbranih jezikih: slovenščina in angleščina. Iskanje smo omejili na časovno obdobje med 2000 – 2018. V analizo in sintezo smo vključili 9 člankov, ki smo jih opisno predstavili.. Rezultati: Vloga medicinske sestre pri sprejemu mladostnika na oddelek mladostniške in otroške psihiatrije je velika, saj sooblikuje mladostnikov odnos do zdravljenja in mu pomaga v stiski. Multidisciplinarna obravnava vključuje delo pedopsihiatrov, pediatrov, kliničnih psihologov, specialnih pedagogov, defektologov, dietetikov, socialnih delavcev in medicinskih sester. Izpostaviti moremo, da orodja za oceno samomorilne ogroženosti uporabljamo v sklopu celostne klinične obravnave. Diskusija in zaključek: Obravnava mladostnika po poskusu samomora je kompleksna in zahteva individualni, multidisplinarni in holistični pristop. Zdravstvena nega spremlja mladostnika od samega sprejema čez celotno hospitalizacijo in bistveno vpliva na mladostnika. Orodja za oceno samomorilne ogroženosti naj bi bila zastavljena tako, da res dodobra pokrijejo vsa področja, kjer bi se lahko kazala samomorilna ogroženost mladostnika.
Keywords: adolescent, samomorilna ogroženost, zdravljenje, bolnišnica, psihiatrična zdravstvena nega
Published: 17.12.2019; Views: 421; Downloads: 139
.pdf Full text (1,15 MB)

3.
Holistični pristop k obvladovanju pojava bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi v izbrani bolnišnici skozi prizmo dialektične teorije sistemov
Sara Tajnikar, 2019, master's thesis

Abstract: Zdravstvene ustanove imajo zelo velike in zapletene interne vodovodne sisteme, ki so zelo dobro okolje za razmnoževanje patogenih mikroorganizmov, ki povzročijo razvoj infekcij pri imunsko oslabljenih bolnikih. Bolezni, ki se prenašajo z vodo, se širijo z zaužitjem okužene vode in tudi z inhalacijo okuženih aerosolov. Raziskave dokazujejo, da so neizprane gibljive cevi prh zelo dobro gojišče za rast in razvoj patogenih mikroorganizmov. Patogeni mikroorganizmi v gibljivih ceveh so potencialno zdravstveno tveganje za bolnika pri prhanju. Respiratorna okužba z bakterijo Legionella spp. in njeno nadaljnje razmnoževanje v alveolarnih makrofagih pljuč spodbudi razvoj legionarske bolezni in posledično razvoj pljučnice, ki je lahko smrtna. S holističnim pristopom obvladovanja izbruha bakterije Legionella pneumophila v pitni vodi in preprečevanja nadaljnjega širjenja biofilma po internih vodovodnih sistemih smo razvili algoritem procesnih ukrepov in ga implementirali v izbrano bolnišnico. Za izbiro najustreznejših preventivnih fizikalnih ukrepov smo uporabili aplikativno metodo po postopku NOVOST (angl. SREDIM): N – nabor ukrepov, O – opis ukrepa, V – vrednotenje ukrepa, O – odločitev za ukrep, S – sprememba starega stanja, T – trajnost ukrepa. Gre za orodje, t. i. vprašalnik, ki ga izpolnijo proizvajalci in/ali distributerji fizikalnih ukrepov. Primerjanje izpolnjenih vprašalnikov za isti ali podoben fizikalni ukrep odločevalcem omogoča enostavnejšo, hitrejšo in učinkovitejšo izbiro ustreznega fizikalnega ukrepa.
Keywords: pitna voda, Legionella pneumophila, biofilm, bolnišnica, dialektična teorija sistemov, postopek po metodi NOVOST
Published: 29.10.2019; Views: 578; Downloads: 88
.pdf Full text (3,00 MB)

4.
Kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi – primer Splošne bolnišnice jesenice
Marina Đorđeski, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali kompetence vodilnih kadrov v kritični infrastrukturi. Glavni namen dela je bil izgradnja kompetenčnega modela za vodilne kadre v kritični infrastrukturi. Skušali smo ugotoviti, kakšne so dejanske in kakšne potrebne kompetence vodilnih kadrov. Zanimalo nas je, katere so prednosti kakovostno izdelanega kompetenčnega modela. Spraševali pa smo se tudi, katere kompetence potrebuje vodilni kader, da lahko obvladuje kritično infrastrukturo. Rezultati dela so odgovori na raziskovalna vprašanja. Samo vodje, ki imajo ustrezne kompetence, lahko posegajo po dobrih rezultatih in pripomorejo k uspešnosti podjetja. Vsi vodilni delavci morajo imeti neke splošne kompetence, kot so sposobnost vodenja, odločanja, organiziranja itd., poleg tega pa so za vsak vodilni položaj posebej pomembne specifične kompetence. Prav to trditev bomo skušali v magistrskem delu dokazati. Cilji magistrskega dela so podrobno spoznati pojem kritična infrastruktura in kompetenca ter pridobiti nova znanja o vodenju, managementu in organizaciji. Če to vse skupaj povežemo, je rezultat tega dobro zgrajen kompetenčni model. V teoriji smo preučili kritično infrastrukturo, management in teorije managementa, vodenje in teorije vodenja, kompetence in kompetenčni model ter organizacijo, organizacijske strukture, procese in kulturo.
Keywords: Kritična infrastruktura, vodenje in management, kompetenca, organizacija, Splošna bolnišnica Jesenice
Published: 15.10.2019; Views: 332; Downloads: 90
.pdf Full text (1,22 MB)

5.
Mejna osebnostna motnja in pravo
Gabrijela Štefelin, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času se vedno bolj soočamo s hitrim tempom življenja, ki pa v velikih primerih vpliva tudi na našo osebnost. Ljudje pozabljajo sami nase in poskušajo ugajati drugim, ob tem pa kreirajo novo samopodobo, ki temelji na drugih in ne na njih samih. Z leti se je zaradi mnogih vzrokov razvilo veliko motenj osebnosti, ki pa še vedno niso natančno pravno opredeljeni. Med njimi je tudi mejna osebnostna motnja, ki vpliva na človekovo samopodobo in čustvenost. Pravni vidik obravnavanja ljudi z mejno osebnostno je zelo pomemben, saj le tako lahko poskrbimo za ustrezno zdravljenje in v hujših primerih za pridržanje oseb v psihiatričnih bolnišnicah brez privolitve. V primeru pridržanja pacienta v bolnišnici osebje velikokrat naleti na problem, ker bolnik ne privoli v hospitalizacijo zaradi čustvene nestabilnosti in nekritičnosti do svojega bolezenskega stanja. Zato so pri odločanju kako postopati v takih primerih ključnega pomena pravno in zakonsko urejeni procesi. V Sloveniji in tudi drugod po svetu so mnenja strokovnjakov na medicinskem in pravnem področju včasih deljena. Pomembno za pacienta pa je, da se različne stroke med seboj povežejo in poskusijo nuditi ustrezno obravnavo in oskrbo takim ljudem, ter jim kljub bolezni s tem zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja. Zato sem v svoji diplomski nalogi zajela obe področji, ter s primeri, opisi bolezenskih stanj in s predpisanimi postopki skušala prikazati kako zelo sta povezani.
Keywords: diplomske naloge, mejna osebnostna motnja, pravo, psihiatrična bolnišnica, pravni vidiki
Published: 10.10.2018; Views: 511; Downloads: 75
.pdf Full text (1,12 MB)

6.
Skrb za pacienta in varnost pri dajanju zdravil v zdravstveni negi
Dominika Vrbnjak, 2017, doctoral dissertation

Abstract: Izhodišča: Poznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja ter ocene sporočanja je pomembno za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave pacientov, takšnih raziskav pa v slovenskem okolju primanjkuje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je za varnost pacientov med drugim potrebna tudi ustrezna kultura skrbi, vendar je zaenkrat še premalo raziskav, ki bi potrdili povezanost kulture skrbi s kazalniki kakovosti in varnostjo pacientov. Z doktorsko disertacijo smo želeli raziskati zaznavanje vzrokov za napake pri dajanju zdravil, ovir sporočanja in ocene sporočanja napak ter kulturo skrbi, izraženo kot zaznavanje skrbi posameznika pri lastnem delu, pri sodelavcih in nadrejenih, v delovnem okolju ter ugotoviti njihove povezave. Metode: Izvedli smo multicentrično presečno opazovalno raziskavo z uporabo zaporednega pojasnjevalnega načrta mešanih metod na populaciji zaposlenih v zdravstveni negi na internih in kirurških oddelkih v 11 slovenskih bolnišnicah. Podatke v okviru kvantitativnega dela smo zbrali s pomočjo petih psihometrično veljavnih in zanesljivih vprašalnikov. Zbrane podatke smo nato analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili metodo utemeljene teorije, podatke pa zbrali s pomočjo vprašanj odprtega tipa v anketnem vprašalniku in delno strukturiranimi intervjuji. Rezultati: Ugotovili smo, da so vzroki za nastanek napak organizacijske in individualne narave. Anketiranci so komponente kadrovsko-delovni procesi, komunikacija z zdravniki in znanje ocenili z najvišjimi povprečnimi ocenami. Ugotovili smo pomanjkljivo sporočanje napak, saj so anketiranci ocenili, da se na njihovem oddelku sporoči manj kot 60 % vseh napak pri dajanju zdravil (p ≤ 0,001). Kar 37,6 % pa jih je ocenilo, da se vse vrste napak sporočijo v 0–20 %. Na pomanjkljivo sporočanje napak pri dajanju zdravil vpliva več dejavnikov na organizacijski in individualni ravni, kot največji oviri pa sta bili z najvišjimi povprečnimi ocenami ocenjeni komponenti odziv in strah. Rezultati so pokazali tudi, da je zaznavanje vzrokov za napake, ovir sporočanja, ocene sporočanja in kulture skrbi odvisno od določenih demografskih značilnosti posameznika, oddelkov in ustanov. Kultura skrbi je na srednji ravni, saj so anketiranci povprečno ocenili vse elemente kulture skrbi, povprečno so ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, skrb pri svojem delu pa so ocenili bolje kot skrb pri nadrejenem in sodelavcih. Anketiranci, ki so bolje ocenili k osebi osredotočeno skrb v okolju, klimo varnosti, skrb pri lastnem delu in skrb pri nadrejenem, so ocenili, da se sporoči višji odstotek napak, in sicer 61–100 % vseh napak (p ≤ 0,05). Z rezultati kvalitativne raziskave smo dobili še bolj poglobljen vpogled v obravnavano problematiko. Razprava in zaključki: Kultura skrbi je osnova za zagotavljanje varnosti pri dajanju zdravil, vendar je slednja odvisna od številnih drugih, predvsem sistemskih dejavnikov. Za boljšo varnost pri dajanju zdravil potrebujemo sistemski pristop obravnave napak. Na oddelkih in predvsem na ravni ustanov potrebujemo neobtožujočo, nekaznovalno učno kulturo, v kateri bodo zaposleni brez strahu sporočali napake.
Keywords: napake, sporočanje, skrb, bolnišnica, pacient, zdravila
Published: 17.11.2017; Views: 2227; Downloads: 743
.pdf Full text (4,45 MB)

7.
Jezikovne prepreke v zdravstveni negi
Anja Štante, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča in namen: V bolnišničnem okolju se lahko v določenem trenutku znajdejo ljudje iz različnih delov sveta, ki potrebujejo zdravstveno obravnavo. V Sloveniji je dne 1. 1. 2017 bilo 2.065.895 prebivalcev, od tega približno 114.500 priseljencev, kar pomeni 5,5 % populacije. Ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino ima pacient pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi. Kadar se medicinska sestra in pacient sporazumevata v dveh različnih jezikih prihaja do manj učinkovite zdravstvene obravnave kot v primerjavi z dvema govorcema, ki se sporazumevata v istem jeziku. Jezikovna prepreka vidno vpliva na kakovost zdravstvene nege v zdravstvenem sistemu, saj onemogoča učinkovito komunikacijo med medicinsko sestro in pacientom. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se medicinske sestre spopadajo z jezikovno prepreko pri zdravstveni negi pacientov. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo s fenomenologijo kot metodo raziskovanja. Za obdelavo podatkov smo uporabili metodo tematske analize besedila. Posneli smo intervjuje s 6 diplomiranimi medicinskimi sestrami, jih prepisali in slovnično uredili. Iz vseh intervjujev smo poiskali tematske sklope in jih interpretirali. Rezultati: Odgovore na vprašanja smo analizirali po metodi tematske analize besedila. Najdene so bile tri glavne tematske kategorije, in sicer soočenje s tuje govorečim pacientom, reševanje težav v komunikaciji in izobraževanje. Diskusija in zaključek: Jezikovne prepreke v zdravstveni negi v RS so prisotne, vendar se o njih premalo govori. V prihodnje bomo v zdravstveni negi v RS več pozornosti posvečali tudi temu.
Keywords: medicinska sestra, pacient, bolnišnica, komunikacija, reševanje
Published: 13.09.2017; Views: 664; Downloads: 111
.pdf Full text (759,71 KB)

8.
Empatija v zdravstveni negi
Vesna Rebernišek, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Empatični odnosi je prisoten od rojstva pa vse do smrti človeka. Pri tem se skozi življenje izpopolnjuje in je vedno bolj poglobljen ter kompleksen. V zdravstveni negi je empatija izrednega pomena, saj lahko medicinske sestre z njo pri pacientu vzpostavijo zaupljiv in pristen empatičen stik. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Raziskava je potekala na internističnem področju. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo n = 30 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Od tega jih 57 % anketiranih meni, da empatija pomeni sposobnost razumevanja in prepoznave čustev drugih ljudi in 40 % anketirancev opisujejo empatijo kot sposobnost postaviti se v kožo drugega in razumeti njegovo stisko, 3 % pa jih meni, da je to sposobnost, postaviti se na mesto nekoga drugega. Poleg tega 83 % vprašanih anketirancev meni, da uporaba empatičnega pristopa v holistični obravnavi pacienta pripomore k izboljšanju kakovosti zdravstvene nege, 17 % pa jih ne vidi razlike v izboljšanju kakovosti zdravstvene nege z uporabo empatičnega odnosa. Sklep: Na podlagi raziskave smo prišli do sklepa, da diplomirane medicinske sestre/ diplomirani zdravstveniki imajo empatični odnos pri obravnavi pacienta ter pri komunikaciji poskušajo dajati pacientu občutek aktivnega poslušanja.
Keywords: empatija, emocionalno delo, zdravstvena nega, medicinske sestre, bolnišnica, interno področje, anketni vprašalnik.
Published: 31.03.2017; Views: 2284; Downloads: 596
.pdf Full text (1010,96 KB)

9.
Forenzična bolnišnica skozi zgodovino kazenskega prava in forenzične psihiatrije
Barbara Nerat, Gregor Pivec, 2010, review article

Abstract: V prispevku je celostno prikazan medicinski terapevtski ukrep – forenzična bolnišnica, za katero si v skladu s tezo, da si za odgovor kazenskega pravosodja na ravnanja splošno nevarnih storilcev kaznivih dejanj ne glede na njihovo duševno zdravje v času storitve kaznivega dejanja (lahko je v razponu od stanja popolne prištevnosti, ko jim gre pripisati kazensko odgovornost, do popolne neprištevnosti, saj za svoja dejanja ne morejo kazensko odgovarjati), na katerem temelji vsebina, prizadevava najti mesto v sistemu domačega kazenskega prava. Forenzično bolnišnico, ki je pravzaprav »gostja« kazenskega prava, saj »domuje« na področju medicine oz. forenzične psihiatrije, predstavljava kot institut, ki pomeni za domačo zakonodajo absolutno novost. Ker je v slovenski ureditvi popolna neznanka, se ne omejujemo zgolj na najožji pojem forenzične bolnišnice in jo skušava prikazati s čim več zornih kotov, hkrati pa sproti opozarjati na odprta vprašanja in dileme, na katere bo treba iskati primerne odgovore, ter rešitve, da predlagani institut dobi svoj prostor v kazenskopravni teoriji, hkrati pa zaživi tudi v sodni praksi. V prispevku se osredinjava na kratek zgodovinski pregled razvoja (ne)prištevnosti in prvin instituta forenzične bolnišnice, kar pomeni, da sva subtilno izpostavila subjekt in objekt razprave, tj. forenzičnega bolnika – človeka, ki ga po storitvi za okolico nevarnega kaznivega dejanja najprej sodno obravnavajo –, ter pošljejo v forenzično bolnišnico – prostor, kamor bo storilec nameščen, da bo lahko nadalje medicinsko obravnavan. Glede na primarnost kazenskega postopka opozarjava na varstvo temeljnih načel pravne države in na temeljna načela kazenskega postopka, ki jih mora sodišče dosledno upoštevati na poti do ustrezne odločitve. Nato skušava ob upoštevanju domače in mednarodne zakonodaje predstaviti osnovno pravno podlago za namestitev v forenzično bolnišnico. Zaradi seznanitve bralca z novim institutom, ki bi z uvrstitvijo v Kazenski zakonik (KZ-1) prispeval k razvitejšemu, sodobnemu in smotrnemu sistemu kazenskega sankcioniranja, izraziteje uporabljava zgodovinsko in praktično metodo, t. i. »desk research«, »case study«.
Keywords: forenzična bolnišnica, forenzični bolnik, kazenski zakonik, kazenski postopek, sistem kazenskega sankcioniranja, medicinska terapevtska obravnava
Published: 27.03.2017; Views: 608; Downloads: 82
.pdf Full text (408,56 KB)
This document has many files! More...

10.
Vzpostavitev sistema za zagotavljanje kakovosti zraka v bolnišnici s prisilnim prezračevanjem in klimatizacijo
Tomaž Tušek, 2017, master's thesis

Abstract: Kakovost zraka, ki ga dihamo, je bistven za naše zdravje in dobro počutje. V bolnišnici, kjer so pacienti imunsko oslabljeni in je velika nevarnost prenosa okužb in povzročitve drugih bolezni zaradi slabega zraka, je bistveno, da kakovosti zraka posvečamo posebno pozornost. Ustrezno zračno maso v prostoru zagotovimo z vzpostavitvijo sistema nenehnega izboljševanja kakovosti in prepoznavanjem možnih tveganj. Za vzpostavitev in vzdrževanje takšnega sistema so nam na voljo številne metode zagotavljanja kakovosti. V tem magistrskem delu so prikazane le tiste, ki so za namen obvladovanja kakovosti zraka prepoznane kot najprimernejše. S pomočjo teh metod sem izdelal predlog celovitega sistema za zagotavljanje kakovosti zraka v izbrani bolnišnici.
Keywords: zagotavljanje kakovosti zraka, sistem vodenja kakovosti, bolnišnica, prezračevanje, klimatizacija
Published: 07.02.2017; Views: 1035; Downloads: 134
.pdf Full text (1,46 MB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica