Search the digital library catalog

Abstract: Izhodišča: Otroške nalezljive bolezni so načeloma nenevarne in se otrok z njimi pravzaprav prekuži. V večini jih spremlja povišana telesna temperatura, ki je prvi opozorilni znak, da se z otrokom nekaj dogaja. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 212 staršev, katerih otroci obiskujejo vrtec, skupinsko varstvo ali so v domačem varstvu. Rezultati: V okviru raziskave je 75,00 % staršev, ki imajo svoje otroke v vrtcu, 6,13 % staršev, kjer so otroci v skupinskem varstvu in 18,87 % staršev, ki imajo otroke v domačem varstvu. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da otroci, ki obiskujejo vrtec zbolevajo pogosteje za nalezljivimi boleznimi, kot tisti, ki so doma. Diskusija in zaključek: Otroci, ki so v vrtcu/skupinskem varstvu so bolj izpostavljeni različnim virusom in tako posledično hitreje in pogosteje zbolevajo. Vendar z starostjo bolezni upadajo. Otrok v domači oskrbi nima tolikšnega stika s drugimi otoki in tako tudi redkeje zboleva.
Keywords: predšolski otrok, higiena, virusi, respiratorne bolezni, bolezni z izpuščajem
Published in DKUM: 01.10.2019; Views: 1045; Downloads: 143
Full text (1,35 MB)

Abstract: V empiričnem diplomskem delu z naslovom Otrokovo doživljanje bolezni smo podrobneje opredelili odzive otroka na bolezen in na bivanje v bolnišnici oziroma hospitalizacijo. Otrok je lahko ob bolezenskem stanju oskrbovan doma, če je potrebno, pa je vključen v proces zdravljenja v bolnišnici in tako mora za nekaj časa zapustiti domače okolje, ki ga nadomesti tuje okolje, bolnišnica. V teoretičnem delu diplomskega dela smo celostno opredelili otrokovo doživljanje bolezni, medtem ko smo se v empiričnem delu osredotočili na otrokovo doživljanje hospitalizacije. Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšen je odziv predšolskega otroka na bolnišnico. Raziskavo smo izvedli z anketnimi vprašalniki, ki smo jih v tiskani obliki podali staršem otrok in medicinskim sestram, zaposlenim na otroških oddelkih bolnišnice. Podatke smo analizirali s statističnimi metodami s programsko opremo SPSS. Ugotovili smo, da obstajajo pomembne razlike v pogostosti izraženih vedenj med različnimi obdobji v procesu hospitalizacije. Po naših ugotovitvah se najpomembnejše razlike kažejo pri negativnih oblikah vedenja, ki se najpogosteje izražajo ob sprejemu otroka v bolnišnico, najmanj pogosto pa ob odpustu iz bolnišnice. Med pozitivnimi oblikami je pomembnost razlik nizka, fizični hospitalizem pa se pri otrocih ni izražal. Želeli smo ugotoviti, ali obstajajo razlike v doživljanju hospitalizacije pri otroku glede na spol, starost, vrsto bolezni, prisotnost starša in predhodno izkušnjo s hospitalizacijo. Kot predvideno, so se razlike v vedenju izrazile med starostnima skupinama, med spoloma pa niso bile statistično značilne. Prav tako smo predvideli, da se bodo razlike izrazile med otroki s kronično in otroki z akutno boleznijo, vendar se niso izkazale kot statistično značilne. Ugotovili smo, da je večina oddelkov, kjer bivajo predšolski otroci, prilagojena njihovim potrebam (otroke obiskuje bolnišnična vzgojiteljica, na voljo je igralnica, staršem je omogočeno sobivanje) ter da je otroku in družini na voljo ustrezna pomoč, če ima otrok težave s prilagoditvijo na bolnišnico.
Keywords: bolan otrok, doživljanje bolezni, starši bolnega otroka, hospitalizacija otroka, bolnišnična vzgojiteljica, psihični hospitalizem, fizični hospitalizem
Published in DKUM: 24.10.2016; Views: 1964; Downloads: 354
Full text (3,22 MB)

Abstract: Cepljenje je medicinski postopek s katerim aktiviramo imunski odgovor osebe z vnosom oslabljenih mikroorganizmov ali posameznih mikrobnih molekul z namenom ustvarjanja odpornosti. Je najuspešnejši ukrep za obvladovanje nekaterih nalezljivih bolezni. Po cepljenju se vzpostavi individualna zaščita pred boleznijo, proti kateri smo cepili otroka. Zaradi nepravočasnega cepljenja obstaja nevarnost za ponoven pojav in širjenja nalezljivih bolezni. Nekateri starši odklanjajo cepitev svojega otroka zaradi slabe informiranosti o cepljenju in cepivu, življenjskega sloga ter prehranjevanja. Starše je treba informirati, seznaniti o potrebnosti cepljenja zaradi možne nevarnosti razširitve nalezljivih bolezni. Metodologija raziskovanja: Pri magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo in analitičen pristop. Pri teoretičnem delu smo uporabili kvalitativno metodo dela in s pomočjo tuje in domače literature opisali dejstva in ugotovitve o cepljenju in seznanjenosti staršev o povzročiteljih bolezni. V raziskovalnem delu smo podatke zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Ugotovitve na podlagi teoretičnega in empiričnega spoznanja smo predstavili v programu Microsoft Word 2013 in Microsoft Excel 2013. Rezultate smo prikazali v grafični in opisni obliki. Rezultati: Večina staršev se strinja z obveznim cepljenjem otroka in tudi večina staršev bi vseeno cepila svojega otroka četudi cepljenje ne bi bilo obvezno. Največ informacij so starši pridobili s strani zdravnikov in preko interneta. Ugotovili smo, da so, starši z visoko izobrazbo bolj poznali povzročitelje nalezljivih bolezni proti katerim cepimo otroka, kot starši, ki nimajo končane visoke izobrazbe. Sklep: Za otroka je cepljenje varen in učinkovit način preprečevanja nalezljivih bolezni, ki bi lahko imele negativne posledice za otroka. Zaupanje staršev v varnost in učinkovitost cepiv, je eden ključnih dejavnikov imunizacije. Zdravniki in zdravstveni delavci, moramo skrbeti za informiranje staršev o cepljenju in zavedanju o možni nevarnosti ponovne razširitve nalezljivih bolezni, če bi ukinili cepljenje.
Keywords: otrok, starši, cepivo, cepljenje, nalezljive bolezni.
Published in DKUM: 02.02.2015; Views: 2568; Downloads: 333
Full text (1,49 MB)

Abstract: Otroci imajo pravico do nemotenega razvoja, pri čemer sta ena od pomembnejših pogojev za to telesno in duševno zdravje. Način življenja v okolju, v katerem otrok raste in dozoreva, ima pri tem velik pomen. Bolezni pa so in bodo vedno del odraščanja predšolskih otrok. Vendar je določene bolezni mogoče tudi preprečiti. V diplomskem delu z naslovom Bolezni otrok, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem, so bile opisane nalezljive bolezni, ki jih zajema nacionalni program cepljenja predšolskih otrok v Sloveniji, proti katerim se otroci morajo obvezno cepiti, in vrste bolezni, proti katerim se je možno cepiti za njihovo preprečevanje. Ob tem je bilo izpostavljeno vprašanje, ali s cepljenjem otroka preprečujemo širjenje bolezni in zaščitimo tudi druge otroke, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti ali ne želijo biti cepljeni. Strokovna medicinska literatura v vseh pogledih opisuje cepljenje in hkrati cepiva kot varno in učinkovito zaščito pred boleznimi. Skozi analizo izvajanja imunizacije predšolskih otrok, ki jo je pripravil Inštitut za varovanja zdravja RS, smo analizirali pojavljanje bolezni, proti katerim obstaja obvezno cepljenje. Odnos do zdravja se gradi postopno — prek vzpodbud in zgledov v najožjem okolju že v zgodnjem otroštvu in kasneje prek dejavnosti v vzgojno-varstvenih zavodih. Predšolska vzgoja v Sloveniji naj bi se izvajala na visoki ravni in skrbi za otrokov celostni razvoj. Zato smo v diplomskem delu opisali in predstavili zdravstveno-higienski režim ter ob tem odgovorili na vprašanje, ki smo si ga zastavili: Na kakšen način je otrokom, vključenim v vrtec, omogočen zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. In spoznali, da ne samo okolje, tudi vzgojitelji in drugi strokovni delavci ter tudi starši so tisti, ki otroku privzgajajo odnos do zdravja, najprej z lastnim vzgledom, nato še preko dejavnosti, ki zdravje vzpodbujajo, vzdržujejo in ohranjajo.
Keywords: Ključne besede: bolezni otrok, obvezno cepljenje, cepiva, otroci, vrtec, vzgojitelji, starši
Published in DKUM: 17.05.2010; Views: 3874; Downloads: 669
Full text (3,20 MB)

Abstract: V diplomski nalogi Možnosti oblikovanja odnosa osnovnošolcev do narave v času pouka so v teoretičnem delu predstavljeni bistveni problemi današnjega stanja okolja tako v svetu kot Sloveniji, ter kako lahko onesnaževanje vpliva na zdravje ljudi, predvsem otrok. Predstavljen je projekt Ekošola kot projekt Evropske unije in projekt Ekošola kot način življenja, ki se izvaja v Sloveniji in vključuje v vzgojno-izobraževalni sistem okoljsko osveščanje in izobraževanje že pri majhnih otrocih. V empiričnem delu diplomske naloge smo raziskovali odnos osnovnošolcev do narave. Odnos do narave smo ugotavljali pri anketiranih učencih na naslednjih področjih: znanje in vedenje o ekologiji, igre v naravi, rekreacija v naravi, izvajanje delovnih obvez v naravi, soočanje z nevarnostmi narave in izvajanje dejavnosti, ki razvijajo estetski odnos do narave. Rezultati raziskave so pokazali, da anketirani učenci vedo mnogo o ekologiji, saj veliko časa preživijo v naravi in tako ustvarjajo do nje pozitiven odnos. To se kaže predvsem v tem, da se kar 91 % anketiranih učencev udeležuje čistilnih akcij v okolici šole.
Keywords: stanje okolja, bolezni otrok, ekošola, ekošola kot način življenja, odnos osnovnošolcev do narave.
Published in DKUM: 11.06.2009; Views: 3515; Downloads: 208
Full text (817,74 KB)