| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRIMERJAVA POJAVNOSTI BOLEČINE V HRBTENICI MED FIZIOTERAPEVTI IN MEDICINSKIMI SESTRAMI V MARIBORSKI REGIJI
Marcel Duh, 2016, master's thesis

Abstract: Uvod: Bolečina v hrbtenici je pogost pojav med zdravstvenimi delavci, še posebej med fizioterapevti in medicinskimi sestrami. Namen magistrskega dela je predvsem opozoriti na pomen izobrazbe s področja ergonomije in upoštevanja ergonomskih načel pri delu s pacientom. Želeli smo še ugotoviti, kako vpliva znanje zdravstvenih delavcev o področju ergonomije, mesto zaposlitve in dolžina delovne dobe na pojavnost bolečine v hrbtenici. Metodologija: V raziskavi je sodelovalo 90 zdravstvenih delavcev (45 fizioterapevtov in 45 medicinskih sester) iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor, Doma Danice Vogrinec Maribor in Socialno varstvenega zavoda Maribor. Uporabljen raziskovalni inštrument je bil anketni vprašalnik, sestavljen iz 24 vprašanj, ki je bil razdeljen med fizioterapevte in medicinske sestre. Rezultati: Opažamo, da ni statistično značilne povezave med pojavnostjo bolečine v hrbtenici in obema poklicema (p=0,517). Ugotavljamo, da je med tistimi zdravstvenimi delavci, ki so zaposleni v kliničnih ustanovah s slabše pokretnimi pacienti večja pojavnost bolečin v hrbtenici (p=0,03). Večjo pojavnost bolečin v hrbtenici opažamo pri tistih zdravstvenih delavcih, ki imajo daljšo delovno dobo (p=0,008). Opažamo tudi, da znanje iz ergonomije dela s pacientom nima večjega vpliva na zmanjšanje oz. preprečitev bolečin v hrbtenici pri zdravstvenih delavcih (p>0,05). Sklep: Predstavniki obeh poklicev (medicinske sestre in fizioterapevti) so enako izpostavljeni tveganju za pojav bolečine v hrbtenici. Pričakovano so bolj obremenjeni tisti, ki delajo s slabo pomičnimi pacienti in imajo posledično več bolečin v hrbtenici. Kljub praktičnim izkušnjam imajo tisti zdravstveni delavci, z daljšo delovno dobo več bolečin v hrbtenici kot tisti s krajšo delovno dobo. Glede na to, da znanje iz ergonomije in pravilnega manualnega transferja pri delu s pacientom ne vpliva na zmanjšanje bolečin v hrbtenici sklepamo, da je edina prava rešitev problema večja uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov. Menimo, da bi tukaj morale pomembno vlogo odigrati izobraževalne ustanove, ki bi več znanja namenile učnim vsebinam s področja ergonomije, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravstvene ustanove, ki bi morale zdravstvenemu kadru omogočiti več ergonomsko tehničnih pripomočkov za razbremenitev pri transferju pacienta.
Keywords: bolečina v hrbtenici, medicinske sestre, fizioterapevti, ergonomija, ergonomsko tehnični pripomočki.
Published: 10.10.2016; Views: 1246; Downloads: 183
.pdf Full text (1,28 MB)

2.
OBLIKOVANJE STANDARDOV V ZDRAVSTVENI NEGI Z UPOŠTEVANJEM ERGONOMSKIH NAČEL ZA ZMANJŠEVANJE BIOMEHANIČNIH OBREMENITEV HRBTENICE
Jadranka Stričević, 2010, dissertation

Abstract: Zdravstvena nega je fizično naporna dejavnost in negovalno osebje ima več mišično-skeletnih obolenj kot številne druge poklicne skupine. Ravnanje s pacienti in pridružene aktivnosti se danes ocenjujejo kot primarni faktor vpliva na pojav bolečine v hrbtenici pri negovalnem osebju. Namen raziskave v doktorski disertaciji je bil, da v bolnišničnem okolju med zaposlenimi v negovalnem timu celovito analiziramo pogoje dela in njihov vpliv na bolniško odsotnost zaradi zdravstvenih težav s hrbtenico. Preučevali smo, kateri dejavniki vplivajo na obolevnost hrbtenice pri zaposlenih in koliko lahko ergonomsko tehnični pripomočki zmanjšajo nevarne telesne položaje pri delu in olajšajo premagovanje bremen. Na podlagi rezultatov analize smo oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov. K preučevanju problema in pridobivanju podatkov o bolečinah ledvenega in vratnega dela hrbtenice pri delu negovalnega osebja, smo v prvih dveh fazah raziskave pristopili na podlagi kvantitativne analize. Podatke smo zbirali s pomočjo dveh strukturiranih vprašalnikov. Tretja faza raziskave je predstavljala vizualno spremljanje negovalnega osebja pri rednem delu s pomočjo metode OWAS. V četrti fazi raziskave smo se osredotočili na bistvene ergonomske pomanjkljivosti pri izvajanju zdravstvene nege pacienta in oblikovali tri procesne standarde negovalnih intervencij v zdravstveni negi z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, ki se ne uporabljajo pogosto oz. se sploh ne uporabljajo. Rezultati raziskave so pokazali, da so delovna doba 19 let in več, večkratno dnevno dvigovanje bremena nad 10 kg mase in neizvajanje preventivnih vaj za krepitev hrbtenice, statistično pomembni pokazatelji težav s hrbtenico. Z metodo OWAS smo pri 15 kritičnih telesnih legah, z uporabo ergonomsko tehničnih pripomočkov, zabeležili skupno znižanje v višini 12.9 odstotnih točk, iz 20.6 na 7.7 odstotka. Naslednja pomembna ugotovitev je bila, da so zaposleni na oddelkih v bolnišnici, kjer se pogosteje uporabljajo ergonomsko tehnični pripomočki, poročali statistično pomembno manj težav s hrbtenico. V raziskavi smo pokazali, da uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov bistveno zmanjša kritične telesne lege in biomehanične obremenitve hrbtenice negovalnega osebja v zdravstveni negi. Ugotovili smo, da se ergonomsko tehnični pripomočki, če so na razpolago, tudi uporabljajo. Percepcija, da se osebje v negovalnem timu pripomočkov pri delu izogiba ne drži in ne more veljati kot izgovor, da organizacija ergonomskega programa ne izpelje. Če merimo učinek izvedbe ergonomskega programa le s finančnega stališča, potem morajo biti naša pričakovanja usmerjena dolgoročno.
Keywords: Standard, zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, opazovanje telesnih leg
Published: 06.01.2011; Views: 6358; Downloads: 1362
.pdf Full text (3,39 MB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica