Search the digital library catalog

Abstract: Ljudje smo nenehno vpeti v socialni kontekst, zato na naše doživljanje bolečine vplivajo tudi drugi posamezniki. Še posebej socialna opora bližnjega se kaže kot eden izmed dejavnikov, ki vpliva na posameznikovo zaznavanje bolečine, spremeni pa lahko tudi čustveno počutje in možgansko aktivnost ob bolečini. Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv socialne opore na doživljanje neprijetnosti bolečine in mediatorsko vlogo čustvene valence ter z bolečino povezanih EEG potencialov v tem odnosu. Izvedli smo EEG raziskavo, v kateri so udeleženke prejemale boleče električne impulze v dveh pogojih – med prisotnostjo romantičnega partnerja po video povezavi (socialna opora) ali njegovo odsotnostjo (odsotnost opore). Na vzorcu 40 udeleženk smo ugotovili, da je bila ob prisotnosti socialne opore ocena čustvene valence višja, predvsem pa ocena neprijetnosti nižja kot v pogoju brez nje. Z uporabo večnivojskih mediacijskih modelov smo nadalje pokazali, da imajo v odnosu med socialno oporo in neprijetnostjo bolečine mediatorsko vlogo tako čustvena valenca kot tudi zgodnji in pozni z bolečino povezani EEG potenciali, natančneje N100 in P300. Vsak izmed teh potrjenih mediatorjev ponuja ločeno razlago nižjih ocen neprijetnosti bolečinskih dražljajev ob socialni opori, načeli pa smo tudi preučevanje njihove morebitne medsebojne časovne dinamike, a ta še ni pojasnjena v celoti. Naši rezultati so večinoma skladni z obstoječo literaturo in tako predstavljajo nadgradnjo ter razširitev razumevanja tega področja.
Keywords: socialna opora, bolečina, čustvena valenca, EEG
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 33; Downloads: 10
Full text (1,93 MB)

Abstract: Uvod: Primarna dismenoreja je pogosta težava žensk, ki jo zaznamuje bolečina. V literaturi se opisujejo pozitivni učinki uporabe ingverja za osteoartritis, tesnobo pri bolnikih z opeklinami, vnetnem odzivu pri kardiorespiratorni vadbi. Zato je bil namen magistrskega dela raziskati učinkovitost ingverja za lajšanje bolečin pri ženskah s primarno dismenorejo. Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah Cochrane Library, Sage Journals, PubMed in CINAHL Ultimate (EBSCOhost). Postopek pregleda literature smo prikazali s PRISMA diagramom. Vključene raziskave smo prikazali v evalvacijski tabeli in jih razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov v nivoje. Izvedli smo kritično oceno po JBI. S sintezno tabelo smo opisno prikazali izide raziskav. Rezultati: V končni pregled in analizo smo vključili sedem člankov. Od tega trije spadajo v nivo ena, štirje pa v nivo dva po hierarhiji dokazov. Vsi članki poročajo, da ingver zmanjša intenzivnost bolečine, dva pa poročata o pozitivnem vplivu ingverja na čas trajanja bolečin pri primarni dismenoreji. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je ingver učinkovit za lajšanje bolečin pri primarni dismenoreji. Njegovo uživanje zmanjša intenzivnost bolečin, občasno pa tudi skrajša njihovo trajanje. V primerjavi s farmakološkim načinom zdravljenja je uživanje ingverja bolj varno, enostavno in cenovno ugodno, vendar je tovrstnih raziskav, ki bi to potrjevale, malo. Zato se pojavlja težnja po dodatnem raziskovanju na tem področju za uporabo ingverja kot zdravila za primarno dismenorejo v vsakdanji praksi.
Keywords: ingver, primarna dismenoreja, bolečina
Published in DKUM: 03.09.2024; Views: 46; Downloads: 25
Full text (754,07 KB)

Abstract: Uvod: Multipla skleroza je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja, ki najpogosteje prizadene mlade odrasle. Pogost simptom, ki se pojavlja pri večini bolnikov z multiplo sklerozo, je bolečina. Za zmanjšanje bolečine se ob farmakoloških uporabljajo tudi nefarmakološke intervencije. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda znanstvene literature raziskati, kako nefarmakološke intervencije zmanjšajo bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Iskani so bili članki izključno v angleškem jeziku v naslednjih podatkovnih bazah: MEDLINE, PubMed, CINAHL, Cochrane Library, Web of Science, Wiley ter SAGE. Potek iskanja literature je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Opravljena je bila analiza in sinteza zbranih virov. Rezultati: V podatkovnih bazah smo našli 993 člankov, v analizo je vključenih 9 člankov. Na osnovi teh člankov obstajajo relevantni dokazi da nefarmakološke intervencije vplivajo na zmanjševanje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo. Število raziskav o nefarmakoloških intervencijah za zmanjšanje bolečine je majhno. Razprava in zaključek: Nefarmakološke intervencije učinkovito zmanjšajo bolečino pri bolnikih z multiplo sklerozo. Pri večini intervencij so bolniki navajali opazno zmanjšanje bolečine. Nefarmakološke intervencije so dostopne, ugodne in učinkovite. Menimo, da bi se nefarmakološke intervencije morale pogosteje uporabljati za lajšanje bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo tako v bolnišničnem kot v domačem okolju.
Keywords: multipla skleroza, bolečina, zmanjšanje, nefarmakološke intervencije
Published in DKUM: 10.08.2023; Views: 650; Downloads: 164
Full text (828,41 KB)

Abstract: Uvod: Primarna dismenoreja pomeni prisotnost krčevite bolečine v času menstruacije, za lajšane katere ženske najpogosteje uporabljajo nesteroidne antirevmatike in oralne kontraceptive, vendar so ta zdravila pri nekaterih kontraindicirana ali povzročajo neželene učinke. V teh primerih si lahko pomagajo z nefarmakološkimi ukrepi za lajšanje menstrualnih bolečin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi nefarmakološkimi načini si ženske s primarno dismenorejo lajšajo bolečine in kakšna je njihova učinkovitost. Metode: V podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect smo za izdelavo zaključnega dela poiskali raziskave, pri čem smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele. Rezultati: Raziskave so pokazale veliko različnih nefarmakoloških načinov lajšanja menstrualne bolečine pri primarni dismenoreji. Nefarmakološki ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite, so: akupunktura, injiciranje vitamina K3 v akupunkturne točke, transkutana električna živčna stimulacija, uživanje izvlečkov Erynga, ekstrakorporalna terapija z udarnimi valovi, moksibustija, medicinski taping, terapija z nizko stopnjo svetlobe in uživanje ingverja ter površinska uporaba ingverjevega olja. Razprava in zaključek: Ženske s primarno dismenorejo imajo na razpolago veliko možnosti za nefarmakološko lajšanje menstrualnih bolečin. Ena izmed bolj raziskanih je akupunktura. Značilnost nefarmakoloških ukrepov za zmanjševanje menstrualne bolečine je, da imajo zelo malo stranskih učinkov, pogosto pa jih sploh ni. Nekateri so primerni tudi za uporabo doma in za vsakodnevno uporabo.
Keywords: menstruacija, primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, nefarmakološki ukrepi, ženske
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 654; Downloads: 183
Full text (1,02 MB)

Abstract: Zaznavanje bolečine v predelu amputiranega uda imenujemo bolečina fantomskega uda. Za zdravljenje fantomske bolečine je v uporabi preplet farmakoloških in nefarmakoloških pristopov, saj dolgoročni učinki metod zdravljenja niso pojasnjeni. V literaturi zasledimo, da obstaja tudi psihološka razlaga za njen nastanek. Na fantomsko bolečino prav tako vplivajo psihofiziološki dejavniki, kot so stres, anksioznost, depresivnost in močna čustva. Manj pa je poznan vpliv psihofizioloških dejavnikov na terapije za zdravljenje bolečine. V magistrskem delu preučujemo, kako psihofiziološki dejavniki moderirajo učinek izbrane metode MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine pri pacientih z amputacijo spodnjega uda. Specifično nas zanima, kako stopnja stresa, anksioznosti in depresivne simptomatike, pacientovo pričakovanje o izidu zdravljenja, interoceptivno zavedanje in variabilnost srčnega utripa pred terapijo vplivajo na učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Dodatno smo eksplorirali ali razlika v stresu, anksioznosti in depresivni simptomatiki po terapiji moderira učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Učinek psihofizioloških dejavnikov smo preverjali v dveh skupinah v okviru dvotedenske intervencije. Skupina deset pacientov je poleg običajne konvencionalne terapije izvajala še dodatno tehniko MAVITI za zmanjšanje fantomske bolečine dva tedna. Kontrolna skupina deset pacientov pa je bila izpostavljena le običajni konvencionalni terapiji. V pričujoči raziskavi smo uporabili pet merskih pripomočkov, štiri psihološke vprašalnike in napravo Savvy za merjenje EKG. Rezultati kažejo, da obravnavani psihofiziološki dejavniki ne moderirajo odnosa med MAVITI in zmanjšanjem bolečine fantomskega uda. Dodatna terapija MAVITI se je izkazala za pomemben napovednik razlike v fantomski bolečini po terapiji z MAVITI neodvisno od stopnje razlike v anksioznosti, stresu in depresivni simptomatiki. Ker pa je preučevani vzorec premajhen za zanesljiva spoznanja, hkrati pa to področje še ni bilo raziskano, lahko le sklepamo, ali je rezultat posledica problematičnega vzorca ali tehnike, ali pa preučevani psihofiziološki dejavniki resnično nimajo vpliva na vpliv MAVITI na zmanjšanje bolečine. Ugotovitve študije tako nakazujejo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju psihofizioloških dejavnikov v odnosu do izbrane terapije za zdravljenje fantomske bolečine in v odnosu do bolečine pri pacientih po amputaciji. Ponujajo pa tudi razmislek o morebitnem nadaljnjem raziskovanju vloge psihofizioloških dejavnikov pri uporabi nove metode MAVITI za zdravljenje fantomske bolečine.
Keywords: fantomska bolečina, psihofiziološki dejavniki, zdravljenje, terapija MAVITI
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 796; Downloads: 80
Full text (1,67 MB)