Search the digital library catalog

Abstract: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo. Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Keywords: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Published: 03.12.2020; Views: 225; Downloads: 76
Full text (854,01 KB)

Abstract: Uvod: Bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se ljudje zatekajo po nujno medicinsko pomoč. Analgezija v predbolnišničnem okolju ima velik pomen. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je bolečina prepoznana ter kako dobro in na kakšen način je zdravljena. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Instrument zbiranja podatkov so bili pregledani protokoli nujne intervencije (PNI). Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics 21) in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Študija je zajemala vsebino oz. pregled 100 protokolov nujne intervencije (PNI). Povprečna starost pacientov je bila pri moških 57,61 leta in pri ženskah 65,12 leta. V raziskavi smo obravnavali 42 poškodb in 58 bolezenskih stanj. Podatki kažejo, da je bila povprečna vrednost bolečine, ki so jo pacienti izrazili ob prihodu ekipe NMP, 5,59 po VAS-lestvici. Povprečna vrednost bolečine po aplikaciji NSAID, opioidnega analgetika ali kombinaciji obeh pa je znašala 2,33 po VAS, kar pomeni, da se je bolečina povprečno zmanjšala za 58,31 %. V raziskavi smo ugotovili, da je bil najpogosteje apliciran NSAID natrijev metamizolat v odmerku 2,5 g, v kategoriji opioidnih analgetikov je bil najpogosteje apliciran tramadol v odmerku 100 mg. V 29 primerih smo uporabili kombinacijo NSAID in opioidnega analgetika, najpogosteje natrijev metamizolat v kombinaciji s tramadolom. Interpretacija in zaključek: Podatki v raziskavi kažejo, da je bila bolečina vedno zdravljena in prepoznana. Izbrana analgezija je bila ustrezna, kar se je izkazalo po pacientovih izražanjih bolečine po VAS (vizualna/verbalna analogna skala).
Keywords: bolečina, analgetiki, NSAID, opioidi, vizualna/verbalna analogna skala, prehospitalna enota, protokoli, nujna intervencija
Published: 24.07.2020; Views: 211; Downloads: 77
Full text (847,99 KB)

Abstract: Izhodišča: Zaradi neustrezne obravnave fantomske bolečine in lajšanja le-te, se lahko kakovost življenja drastično spremeni na slabše. Okrnjeno je gibanje, slabše je zaznavanje okolice, neprimerno sprejemanje zdravstvenega stanja lahko privede tudi do psihičnih motenj ali celo samopoškodovanja. Namen našega diplomskega dela je raziskati pristope lajšanja fantomske bolečine v patronažnem varstvu. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda ter kvalitativna metodologija. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera. Metoda zbiranja podatkov je bila intervju, ki je potekal na pacientovem domu. Vprašanja so bila odprtega tipa in sestavljena po modelu 14. življenjskih aktivnostih Virginie Henderson. Zbrane podatke smo analizirali z deskriptivno metodo. Rezultati: Gospod L. S. je star 79 let, živi v hiši z ženo. Fantomsko bolečino ima od amputacije desne noge. Amputacija je bila nadkolenska. Za lajšanje bolečine ima predpisano terapijo. Pri vsakodnevnih aktivnostih potrebuje pomoč. Proteze ne nosi že skoraj 20 let. Ima tudi sladkorno bolezen tipa 2. Diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu je pri gospodu izvaja negovalno intervencijo nege rane - krna, 3 krat na teden po naročilu osebne zdravnice. Poskusila je tudi z mazanjem in masažo noge ter krna, vendar fantomska bolečina ostaja. Drugih tehnik se ni posluževala. Diskusija in zaključek: Rezultati so pokazali, da je diplomirana medicinska sestra v patronažnem varstvu poskušala lajšati fantomsko bolečino pri pacientu. Izvajala je masažo in mazanje okončine ter prevez rane – krna. Prišli smo do zaključka, da načini lajšanja fantomske bolečine, ki jih je patronažna medicinska sestra izvajala niso bili uspešni. V takšnem primeru bi morala preizkusiti več različnih nefarmakoloških tehnik.
Keywords: Patronažna zdravstvena nega, posameznik, stanje po amputaciji, bolečina, krn.
Published: 11.11.2019; Views: 514; Downloads: 97
Full text (656,58 KB)

Abstract: Izhodišče: V magistrskem delu smo želeli oceniti tveganje za nastanek kostno-mišičnih obolenj pri delu operacijske medicinske sestre. V empiričnem delu smo raziskali, pod kakšnimi delovnimi obremenitvami delujejo OPR MS, kako te obremenitve vplivajo na njihovo zdravstveno stanje ter v daljšem časovnem obdobju prikazali, s kako težkimi bremeni rokujejo pri svojem delu. Raziskovalna metodologija in metode: Sestavili smo anketni vprašalnik s 16 vprašanji zaprtega tipa. Analizirali smo ga s pomočjo statističnega programa SPSS ter programa Microsoft Excel. Prikazali smo teže mrež z inštrumenti treh različnih operacijskih sob ter v obdobju enega leta prikazali, s kakšnimi bremeni se OPR MS srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Ugotovili smo, da delovni pogoji več kot polovici anketiranih OPR MS (53,8 %) predstavljajo precejšno obremenjenost. Najpogosteje so anketirane OPR MS v zadnjih 12 mesecih čutile bolečino v spodnjem delu hrbta (78,7 %). V operacijski sobi za splošno in abdominalno kirurgijo posamezna OPR MS v obdobju enega leta dvigne in prenese 26.770,5 kg, v operacijski sobi za žilno kirurgijo 3.097,6 kg ter v operacijski sobi za ortopedijo in športne poškodbe 39.246,2 kg na leto. Diskusija in zaključek: OPR MS se na svojem delovnem mestu velikokrat počutijo obremenjene in po koncu delovnega dne fizično in psihično izčrpane. Menimo, da bi bilo dobro razmisliti o dodatnih ukrepih in pripomočkih, ki bi OPR MS omogočile manjše fizične obremenitve na delovnem mestu.
Keywords: Ročno premeščanje bremen, poklicne bolezni, bolečina v križu, mreže z inštrumenti, delo v operacijski sobi, ergonomija v operacijski sobi.
Published: 24.05.2019; Views: 676; Downloads: 79
Full text (1,82 MB)

Abstract: Izhodišča in namen: Protin je bolezen, ki vpliva na sklepe in se izraža z vnetjem sklepov zaradi nepravilne prehrane. Pacienti večinoma uživajo hrano z veliko vsebnostjo purinov, večina jih pa tudi pije alkohol, predvsem pivo. Bolezen je kronična, vendar pacient ob upoštevanju diete nima večjih težav. Bolezen lahko vpliva na pacienta tudi psihično, zaradi velikih sprememb v življenju. Z raziskavo želimo ugotoviti, pri katerih življenjskih aktivnostih imajo pacienti največ težav in kako si lahko sami pomagajo pri tem. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila metoda pregleda literature in deskriptivna metoda dela. Izvedena je bila študija primera, kjer smo uporabili delno strukturiran intervju, v katerega je bil vključen pacient z diagnosticiranim protinom. Študija primera temelji na konceptualnemu modelu Virginije Henderson in 14-ih osnovnih življenjskih aktivnostih. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da ima pacient sedem negovalnih diagnoz. Bolečina najbolj ovira starostnika pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Razprava in sklep: Pri starostniku z diagnozo protin je najpomembnejše lajšanje bolečine. Pri tem si največ lahko pomaga sam z upoštevanjem diete in jemanjem zdravil, ki mu jih je predpisal zdravnik. Kot zelo pomembno je potrebno izpostaviti tudi podporo družine in prijateljev, ki so ključni dejavniki pri soočanju z boleznijo.
Keywords: vnetje, sklep, sečna kislina, negovalni problemi, bolečina.
Published: 14.01.2019; Views: 474; Downloads: 140
Full text (639,25 KB)