Search the digital library catalog

Abstract: Evolution by natural selection is the fundamental backbone of the life sciences. Therefore, it is important for teacher education programs to ensure graduates possess a strong knowledge of evolution in order to teach at all levels of biology education. The main aim was to investigate the impacts of the Slovene pre-service preschool and primary school teachers' religiosity and educational background on their evolutionary content knowledge. In the present study, understanding of five evolutionary topics, religiosity and educational background of 269 students was studied. Results show that students have a very poor understanding of evolution. They very often use teleological reasoning. Although many pieces of research have shown that religiosity can be in conflict with evolutionary theory, our findings show that religiosity does not significantly correlate with evolutionary knowledge nor to the educational background of students. However, for students' understanding of evolution, it is important how many years of biology lessons they had in secondary school. This should be better taken into account by educational policymakers because evolutionary principles are becoming increasingly relevant in medicine, agriculture and other socio-scientific topics.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, bodoči učitelji, religija, Slovenija, educational background, evolution knowledge, pre-service teachers, religion, Slovenia
Published in DKUM: 02.09.2022; Views: 700; Downloads: 23
Link to full text

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo. Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Keywords: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 1925; Downloads: 309
Full text (897,18 KB)

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera pravila in strategije pri pouku matematike, ki se lahko izkažejo kot preveč splošna, besednjak učiteljev in učencev v osnovnih šolah v povezavi s temi pravili, opredeliti nasvete in trike, ki ne spodbujajo razumevanja konceptov, in pravila, ki se kasneje izkažejo za neveljavna. V teoretičnem delu smo izpostavili 13 pravil pri pouku matematike, ki se jih učenci učijo na razredni stopnji, kasneje pa ne veljajo več. Poleg pravil smo podali tudi primere nalog in napisali, kdaj (v katerem razredu) se pravilo izkaže za neveljavno. Podali smo predloge, kako lahko učitelji razložijo učencem pravila in strategije tako, da bodo ostala veljavna in tako poskušajo odpraviti »učenje brez razmišljanja«. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako pravila dojemajo učitelji razrednega pouka, učitelji matematike in bodoči učitelji razrednega pouka, ali pravila zanje veljajo, zakaj je tako in če jih pri urah matematike poučujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika; v raziskavi je sodelovalo 277 anketirancev, od tega 85 učiteljev matematike, 98 učiteljev razrednega pouka in 94 študentov razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo potrdili ali delno potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da 13 danih pravil v največji meri upoštevajo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka so s svojim mnenjem nekje na sredini. Na pravila gledajo različno, učitelji in bodoči učitelji razrednega pouka bolj z vidika učencev, učitelji matematike pa bolj z matematičnega vidika. Nazadnje smo še ugotovili, da pravila v največji meri poučujejo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike.
Keywords: Matematična pravila, pouk matematike, razredna stopnja, predmetna stopnja, učitelji razrednega pouka, učitelji matematike, bodoči učitelji razrednega pouka.
Published in DKUM: 20.05.2016; Views: 1400; Downloads: 134
Full text (1,43 MB)

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Keywords: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 2953; Downloads: 314
Full text (795,65 KB)