| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Keywords: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Published in DKUM: 07.09.2020; Views: 522; Downloads: 148
.pdf Full text (1,07 MB)

2.
Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka
Tamara Verdel, 2019, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Pravopisna zmožnost bodočih učiteljev razrednega pouka je bil preveriti pravopisno zmožnost študentov Razrednega pouka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in primerjati uspešnost glede na letnik, ki ga obiskujejo. Pravopisna zmožnost opisuje zmožnost pisca, da pretvarja glasove, besede in povedi iz slušnega v vidni prenosnik, ter hkrati zmožnost bralca, da pretvarja črke, besede in povedi iz vidnega v slušni prenosnik. Pri pravopisni zmožnosti v učnem načrtu za slovenščino za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje smo se osredotočili na operativni cilj Razvijanje jezikovne in slogovne zmožnosti ter zmožnosti nebesednega sporazumevanja (za izboljšanje sporazumevalne zmožnosti) in na njegove podcilje, ki se dotikajo razvijanja pravopisne zmožnosti. V teoretičnem delu smo poleg učnega načrta in pravopisne zmožnosti podrobno predstavili tudi dodiplomski in podiplomski študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru ter učne načrte predmetov, v katerih se obravnava slovenščina. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 261 študentov dodiplomskega in podiplomskega študijskega programa Razredni pouk na mariborski Pedagoški fakulteti. Njihovo pravopisno zmožnost smo preverjali s pomočjo preizkusa v obliki strnjenega besedila, v katerem je bilo po ciljih pravopisne zmožnosti učencev ob koncu drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja namensko izbranih 67 pravopisnih napak, ki so jih študenti morali popraviti. Primerjali smo povprečje pravilno popravljenih napak vseh letnikov skupaj, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni letnik, povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri vseh letnikih in povprečje pravilno popravljenih napak glede na posamezni cilj pri posameznem letniku.
Keywords: slovenščina, pravopis, pravopisna zmožnost, učni načrt, študenti razrednega pouka, bodoči učitelji
Published in DKUM: 10.05.2019; Views: 995; Downloads: 245
.pdf Full text (897,18 KB)

3.
Didaktično vrednotenje programa Microsoft PowerPoint za pouk geografije
Nadja Kotnik, 2018, master's thesis

Abstract: Po naših opažanjih se program Microsoft PowerPoint (v nadaljevanju MS PPT) pogosto uporablja pri pouku geografije. V teoretičnem delu magistrske naloge smo zato s pomočjo kvalitativne analize strokovne literature ovrednotili didaktično vrednost programa MS PPT za pouk geografije. Analizirali smo funkcije MS PPT in izpostavili tiste, ki še posebej dobro podpirajo potrebe geografskega pouka in geografske učne cilje. Hkrati smo opozorili na potencialne negativne vidike nepremišljene ali pretirane uporabe programa MS PPT v izobraževanju oziroma pri pouku geografije. Kljub temu, da je program MS PPT pogost pripomoček (tudi učilo) pri pouku geografije, menimo, da se o njegovi smotrni uporabi ne diskutira dovolj, vsaj ne na formalen in sistematičen način. V teoretičnem delu smo zato predstavili kognitivno teorijo večpredstavnostnega učenja, ki poda načela, kako oblikovati MS PPT drsnice z ozirom na zakonitosti učenja. Predstavili smo tudi smernice oblikovanja MS PPT drsnic s področja grafičnega oblikovanja. V empiričnem delu nas je zanimalo, kako bodoči učitelji geografije ocenjujejo didaktično vrednost programa MS PPT, kakšne so njihove navade uporabe ter kako vrednotijo lastno znanje za rabo programa. Izbiro statističnega vzorca je pogojevalo dejstvo, da bodoči učitelji geografije pripadajo generacijam, ki so tehnično zelo podkovane in posledično pogosto posegajo po tehnologiji. Predvidevamo, da bodo z uporabo MS PPT nadaljevali tudi v prihodnje v vlogah rednih učiteljev. Statistična analiza rezultatov spletne ankete bodočih učiteljev geografije nakazuje, da program pogosto uporabljajo pri obvezni pedagoški praksi in v okviru učnih nastopov. Menijo, da oblika in način uporabe programa MS PPT pomembno vplivata na kvaliteto učnih ur geografije in si želijo, da bi v okviru formalnega izobraževanja dobili še več podpore, ko gre za didaktično uporabo programa MS PPT pri učnih urah geografije.
Keywords: pouk geografije, multimedija, večpredstavnostno učenje, Microsoft PowerPoint, bodoči učitelji geografije
Published in DKUM: 20.11.2018; Views: 681; Downloads: 64
.pdf Full text (2,90 MB)

4.
Problematika nekaterih pravil, strategij, nasvetov in trikov pri pouku matematike.
Tamara Rakovič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti nekatera pravila in strategije pri pouku matematike, ki se lahko izkažejo kot preveč splošna, besednjak učiteljev in učencev v osnovnih šolah v povezavi s temi pravili, opredeliti nasvete in trike, ki ne spodbujajo razumevanja konceptov, in pravila, ki se kasneje izkažejo za neveljavna. V teoretičnem delu smo izpostavili 13 pravil pri pouku matematike, ki se jih učenci učijo na razredni stopnji, kasneje pa ne veljajo več. Poleg pravil smo podali tudi primere nalog in napisali, kdaj (v katerem razredu) se pravilo izkaže za neveljavno. Podali smo predloge, kako lahko učitelji razložijo učencem pravila in strategije tako, da bodo ostala veljavna in tako poskušajo odpraviti »učenje brez razmišljanja«. V empiričnem delu smo želeli raziskati, kako pravila dojemajo učitelji razrednega pouka, učitelji matematike in bodoči učitelji razrednega pouka, ali pravila zanje veljajo, zakaj je tako in če jih pri urah matematike poučujejo. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika; v raziskavi je sodelovalo 277 anketirancev, od tega 85 učiteljev matematike, 98 učiteljev razrednega pouka in 94 študentov razrednega pouka iz celotne Slovenije. Z analizo anketnih vprašalnikov smo potrdili ali delno potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da 13 danih pravil v največji meri upoštevajo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike. Bodoči učitelji razrednega pouka so s svojim mnenjem nekje na sredini. Na pravila gledajo različno, učitelji in bodoči učitelji razrednega pouka bolj z vidika učencev, učitelji matematike pa bolj z matematičnega vidika. Nazadnje smo še ugotovili, da pravila v največji meri poučujejo učitelji razrednega pouka, najmanj pa učitelji matematike.
Keywords: Matematična pravila, pouk matematike, razredna stopnja, predmetna stopnja, učitelji razrednega pouka, učitelji matematike, bodoči učitelji razrednega pouka.
Published in DKUM: 20.05.2016; Views: 967; Downloads: 96
.pdf Full text (1,43 MB)

5.
Interesna dejavnost s področja matematike v različnih šolskih okoljih
Alenka Lipovec, Irena Kosi-Ulbl, 2008, short scientific article

Abstract: V prispevku predstavljamo model za vodenje interesne dejavnosti s področja matematike in analiziramo udeležence in relacije med njimi. Posebna pozornost je namenjena izpeljavi modela na področju matematike razredne stopnje. Empirični podatki potrjujejo domnevo, da model pozitivno vpliva na dvig matematičnih dosežkov učencev tudi na področju kurikularno predpisane matematike. Dodatno je bilo ugotovljeno, da program deluje v različnih okoljih in da učinek ni bistveno odvisen od tipa udeležencev ali učnega okolja.
Keywords: izobraževanje, interesne dejavnosti, bodoči učitelji, razredni pouk, pouk matematike
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 905; Downloads: 70
.pdf Full text (95,22 KB)
This document has many files! More...

6.
POUČEVANJE ZAČETNEGA NARAVOSLOVJA V KONTEKSTU PROFESIONALNEGA RAZVOJA BODOČIH UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Simona Hribar, 2014, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi z naslovom Poučevanje začetnega naravoslovja v kontekstu profesionalnega razvoja bodočih učiteljev razrednega pouka so predstavljene dimenzije profila bodočih učiteljev razrednega pouka o pojmovanju znanosti, njihovo čutno zaznavanje oz. dojemanje pojmovanja znanosti in stališča do poučevanja začetnega naravoslovja pri pouku. V teoretični del je vključena opredelitev pojma začetno naravoslovje, odnos in vloga učiteljev do poučevanja ter strategije, metode in oblike dela pri poučevanju začetnega naravoslovja. Prav tako so zapisane učiteljske kompetence ter dimenzije za proučevanje stališč o pojmovanju znanosti pri začetnem naravoslovju. Predstavljeni so nacionalni standardi znanja začetnega naravoslovja, ob koncu teoretičnega dela pa sta dodani primerjava slovenskih in nekaterih tujih predmetnikov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka in primerjava slovenskih učnih načrtov univerzitetnih študijskih programov razrednega pouka za področje začetnega naravoslovja. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti stališča bodočih učiteljev razrednega pouka do poučevanja začetnega naravoslovja ter njihov odnos do naravoslovja in znanosti nasploh. Izhajali smo iz predvidevanj, opirajoč se na ugotovitve tujih podobnih raziskav. Zanimala so nas stališča študentov v različnih razsežnostih o pojmovanju znanosti, stališča do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter stališča do poučevanja začetnega naravoslovja. Pri vseh omenjenih vidikih raziskovalnega problema smo preverjali obstoj razlik glede na študente začetnih in končnih letnikov razrednega pouka ter obstoj razlik glede na okolico. Preverjali smo tudi korelacijo med stališči študentov razrednega pouka do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti in stališči študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. Poleg tega smo rezultate slovenskega vzorca populacije primerjali s tujimi raziskavami o stališčih bodočih učiteljev do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti ter do poučevanja začetnega naravoslovja s študenti razrednega pouka, torej bodočimi učitelji, v Ameriki in Aziji. Uporabili smo lestvico stališč s 66 trditvami, sestavljeno iz treh sklopov vprašanj s petstopenjsko lestvico. Prvi sklop je zajemal 24 trditev o stališčih študentov do različnih razsežnosti o pojmovanju znanosti, drugi 15 trditev stališč študentov do čutnega zaznavanja oz. dojemanja pojmovanja znanosti, tretji pa 22 trditev o stališčih študentov do poučevanja začetnega naravoslovja. V raziskavo je bilo vključenih 276 študentov prvih in četrtih letnikov razrednega pouka, ki študirajo na vseh treh slovenskih univerzah, v Ljubljani, Kopru in Mariboru. V raziskavi smo ugotovili različna stališča bodočih učiteljev v Sloveniji ter Ameriki in Aziji, medtem ko bistvenih razlik v stališčih med univerzami v isti državi nismo odkrili. Pri ugotavljanju stališč bodočih učiteljev do poučevanja začetnega naravoslovja so tako slovenski kot ameriški študentje pokazali pozitiven premik v odnosu do znanosti. S pozitivnim odnosom in razumevanjem znanosti ter znanstvenih konceptov lahko torej sklepamo, da imajo študentje razrednega pouka dobre predispozicije za učinkovito in produktivno poučevanje naravoslovnih vsebin na poklicni poti.
Keywords: bodoči učitelji, začetno naravoslovje, profesionalni razvoj, kompetence učiteljev, razumevanje znanosti
Published in DKUM: 28.01.2014; Views: 2219; Downloads: 283
.pdf Full text (795,65 KB)

7.
Portal E-um kot vir pri izobraževanju razrednih učiteljev
Alenka Lipovec, 2009, published scientific conference contribution

Abstract: V zadnjih štirih letih na Pedagoški fakulteti v Mariboru uvajamo portal E-um kot vir pri izobraževanju učiteljev elementarne stopnje. Drugega celovito naravnanega gradiva, ki bi bilo uporabno pri matematičnih in didaktičnih predmetih v vseh letih izobraževanja, nam v slovenskem prostoru ni uspelo najti. Celovitost sistema in njegova zdravorazumska naravnanost sproža kognitivni konflikt z dosedanjimi naivnimi epistemološkimi prepričanji študentov o pridobivanju matematičnega znanja in s tem pozitivno vpliva na njihove kompetence, znanja in prepričanja.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, informacijska tehnologija, matematika, pouk matematike, e-učna gradiva, IKT, osnovna šola, razredna stopnja, bodoči učitelji
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2825; Downloads: 76
URL Link to full text

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica