| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Zdravje je blagostanje - vodilna vloga Evrope pri skrbi za zdravje
Felix Unger, 2008, review article

Keywords: zdravje, blagostanje, tržišče, trg zdravja, vodilna vloga
Published in DKUM: 19.04.2024; Views: 76; Downloads: 1
.pdf Full text (114,71 KB)
This document is also a collection of 1 document!

2.
Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenosti
Maja Židan, 2024, master's thesis

Abstract: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij.
Keywords: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 216; Downloads: 27
.pdf Full text (2,75 MB)

3.
Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznost
Metka Belcl, 2023, master's thesis/paper

Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino. Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 587; Downloads: 90
.pdf Full text (1,90 MB)

4.
Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko delo
Pia Roškarič Duh, 2023, master's thesis

Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 391; Downloads: 79
.pdf Full text (4,30 MB)

5.
Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko delo
Lara Škrinjar, 2022, master's thesis

Abstract: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Keywords: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 440; Downloads: 82
.pdf Full text (1,05 MB)

6.
Povzročitelji stresa na delovnem mestu in duševno zdravje slovenskih policistov - moderatorska vloga miselne naravnanosti o stresu
Polonca Borko, 2021, master's thesis

Abstract: Poklic policista je eden od zahtevnejših, saj morajo policisti opravljati svoje delo, ne glede na zahteve, ki so pred njimi ali situacije, v katerih se znajdejo. Pri tem je pomembno, daso telesno in duševno zdravi.. V magistrskem delu smo želeli proučiti učinek miselne naravnanosti o stresu na povezavo med s potencialno stresnimi situacijami pri delu in različnimi vidiki duševnega zdravja in zaznanega stresa policistov, zanimali pa so nas tudi odnosi med merjenimi spremenljivkami. Pri študiji smo uporabili tako kvalitativne kot kvantitativne analize. V prvem primeru je bilo vključenih 331 slovenskih policistov v drugem pa 52 manj. Poleg osnovnih demografskih vprašanj smo pri študiji uporabili tudi postavki za merjenje zaznanega stresa, podlestvice vprašalnika PSQ, vprašalnik SMM-G, vprašalnik ITS, MDRS-22 in SWEMWBS. Vključili smo tudi nekaj postavk z odprtim odgovornim formatom, s katerimi smo preverjali, kateri so izvori stresa pri policistih ter kakšno je njihovo dojemanje psihološke pomoči, dostopne v Policiji. Glede na rezultate študije se zdi, da miselna naravnanost o stresu učinkuje na posameznikovo zaznavo stresa, ne ščiti pa pred negativnimi vplivi večjih obremenitev na duševno zdravje. Kljub nekaterim pomanjkljivostim raziskave menimo, da ta pomembno prispeva k razumevanju odnosov med merjenimi konstrukti in poznavanju trenutnega duševnega zdravja slovenskih policistov.
Keywords: policija, miselna naravnanost o stresu, duševno zdravje, duševno blagostanje, zaznan stres
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 936; Downloads: 175
.pdf Full text (1,76 MB)

7.
Osamljenost in eskapizem pri gledalcih prenosov v živo
Ana Lubej, 2021, master's thesis

Abstract: Spletne platforme, ki omogočajo prenos videovsebin v živo, so z razvojem tehnologij postale del vsakdanjika marsikaterega uporabnika svetovnega spleta. Primer take platforme je Twitch, ki svojim uporabnikom omogoča prenos igranja videoiger in drugih dejavnosti v živo. Twitch omogoča interakcijo med »streamerji« (slov. ustvarjalci vsebin) in gledalci. Gledalci se lahko odločijo, da se bodo naročili na streamerjev kanal in mu bodo sledili, redno spremljanje pa omogoča oblikovanje odnosov med streamerji in gledalci. V raziskavi smo raziskali odnos med gledanjem prenosov v živo, osamljenostjo, eskapizmom, subjektivnim blagostanjem, občutkom virtualne skupnosti na eni strani ter anksioznostjo, depresivnostjo in stresom na drugi strani. Vzorec raziskave je zajemal 485 udeležencev, starih med 18 in 55 let. Udeleženci so v povprečju prenose v živo spremljali 20,86 ur, v razponu od 1 ure do 150 ur. Za namen raziskave so udeleženci izpolnili vprašalnike UCLA, DASS-21, SOVC, SWLS in lestvico eskapizma. Ugotovili smo, da so tisti posamezniki, ki tedensko veliko svojega časa namenijo spremljanju prenosov v živo, tudi bolj osamljeni in poročajo o nižjem subjektivnem blagostanju. Nadalje smo ugotovili, da se spremljanje prenosov v živo na Twitchu pozitivno povezuje z odmikanjem od sebstva, ne pa tudi z razširjanjem sebstva. Udeleženci, ki poročajo o močnejšem občutku virtualne skupnosti, se v doživljanju občutkov osamljenosti pomembno razlikujejo od udeležencev, ki poročajo nasprotno. Tisti uporabniki Twitcha, ki poročajo o pogostejšem doživljanju občutkov depresivnosti, prav tako poročajo o nižjem zadovoljstvu z življenjem. Prav tako smo ugotovili, da je pri uporabnikih Twitcha stopnja subjektivnega blagostanja manjša pri tistih posameznikih, ki gledajo prenose v živo in hkrati poročajo o stresu, anksioznosti, ali depresivnosti, kot pri posameznikih, ki ne poročajo o tem. Potrebne so še nadaljnje raziskave, ki bi preučile dejavnike, ki vplivajo na problematično spremljanje prenosov v živo, oziroma dejavnike, ki pozitivno vplivajo na uporabnike Twitcha. Te raziskave bi lahko prispevale k načrtovanju možnih intervencij oziroma k nudenju pomoči tistim uporabnikom Twitcha, ki pogosto doživljajo občutke anksioznosti, depresivnosti in stresa, so osamljeni oziroma poročajo o nizkem zadovoljstvu z življenjem.
Keywords: prenosi v živo, eskapizem, osamljenost, blagostanje
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 906; Downloads: 73
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
Psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje staršev otrok s posebnimi potrebami
Maja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Prisotnost otroka s posebnimi potrebami (PP) za starše pogosto pomeni soočanje z zahtevami, ki vplivajo na njihovo psihično in telesno zdravje. Skrb za otroka s posebnimi potrebami vpliva na družinsko funkcioniranje, na zadovoljstvo s partnerskim odnosom, posledice vzgoje otroka s posebnimi potrebami pa se kažejo tudi na socialnem in finančnem področju. V magistrskem delu se bomo osredotočili na starše otrok s posebnimi potrebami, pri čemer želimo preučiti psihološko blagostanje, stres in vključenost v šolanje otroka pri starših otrok s posebnimi potrebami ter izraženost le-teh konstruktov primerjati s starši normativnih otrok. Končni vzorec je zajemal 220 udeležencev, od tega 134 staršev otrok s posebnimi potrebami in 86 staršev normativnih otrok. Ugotavljamo, da starši otrok s posebnimi potrebami poročajo o nižjih vrednostih dimenzij psihološkega blagostanja z izjemo avtonomnosti, ki je pri starših otrok s PP višje izražena ter o višji količini stresa in pogostejšem vključevanju v šolanje otroka. Glede na vrsto otrokovega primanjkljaja ne ugotavljamo razlik v psihološkem blagostanju. Vendar ugotavljamo, da samski starši poročajo o višji osebnostni rasti. Kar se tiče doživljanja stresa, le-ta s časom narašča, vendar ta korelacija ni statistično pomembna. Glede na število primanjkljajev pri otroku s posebnimi potrebami ugotavljamo, da komorbidnost več primanjkljajev vodi v višji stres. Glede vključevanja v šolanje otroka ugotavljamo, da se starši mlajših otrok pogosteje vključujejo v šolanje otroka.
Keywords: starši otrok s posebnimi potrebami, psihološko blagostanje, stres, vključenost v šolanje
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 1070; Downloads: 139
.pdf Full text (1,17 MB)

9.
Duševno zdravje osnovnošolskih učiteljev in prepoznavanje duševnih stisk pri učencih
Natalija Žist, 2021, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil raziskati nivo duševnega zdravja med osnovnošolskimi učitelji v Sloveniji in ugotoviti njegovo napovedno vlogo pri prepoznavanju duševnih stisk ter nudenju pomoči učencem v duševnih stiskah. Zanimalo nas je tudi, ali osnovnošolski učitelji menijo, da vedo dovolj o duševnih stiskah učencev in ali se njihova ocena lastne sposobnosti za obravnavo učencev v duševnih stiskah povezuje z njihovo zmožnostjo prepoznavanja in pripravljenostjo nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. S pomočjo podatkov, ki smo jih pridobili na vzorcu 230 osnovnošolskih učiteljev, smo izvedli dve logistični regresijski analizi in potrdili, da stopnja psihološkega blagostanja pri učiteljih pozitivno napoveduje njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Na podlagi izračunanih modelov logistične regresije pa nismo uspeli potrditi predpostavk, da stopnje stresa, anksioznosti in depresivnosti med učitelji negativno napovedujejo njihovo zmožnost prepoznavanja in nudenja pomoči učencem v duševnih stiskah. Kljub temu menimo, da je naša raziskava, ki je ena izmed redkih na tem področju, opozorila na pomembnost krepitve duševnega zdravja pri učiteljih in njihovega poznavanja duševnih stisk pri učencih za vzpostavljanje zdravega ter spodbudnega šolskega okolja.
Keywords: psihološko blagostanje, depresivnost, anksioznost, stres pri učiteljih, duševne stiske učencev
Published in DKUM: 23.07.2021; Views: 1310; Downloads: 176
.pdf Full text (1,32 MB)

10.
Dejavniki učnega zavlačevanja pri srednješolcih
Katja Jeseničnik, 2021, master's thesis

Abstract: Osrednji konstrukt raziskave predstavlja učno zavlačevanje, ki je v slovenskem srednješolskem okolju redko preučevan pojav. Učno zavlačevanje, ki za posameznika prinaša neugodne posledice, smo teoretično razmejili od odlašanja ter preverili njegovo izraženost glede na spol, izobraževalni program, status nadarjenega in učno uspešnost. Preučili smo, v kolikšni meri je odlašanje izraženo glede na učno uspešnost, ter kako se povezuje s konstruktom splošnega zadovoljstva z življenjem. Preverili smo povezanost učnega zavlačevanja z merami subjektivnega blagostanja, učnega samooviranja, učne samopodobe in racionalnih učnih prepričanj. V raziskavi je sodelovalo 279 dijakov treh srednjih šol s štiriletnim programom izobraževanja. Merski pripomoček je vseboval sedem različnih lestvic in vprašalnikov, ki so jih dijaki izpolnili na način papir-svinčnik. Rezultati so pokazali, da dijakinje v primerjavi z dijaki ob učnem zavlačevanju doživljajo več neugodja. Učno bolj uspešni dijaki so v primerjavi z manj uspešnimi pri sebi zaznavali manj učnega zavlačevanja, v večji meri so preferirali časovni pritisk in upoštevali dogovorjene roke. Omenjeni dimenziji odlašanja – preferenca časovnega pritiska in upoštevanje rokov – sta se pozitivno povezovali s splošnim zadovoljstvom z življenjem. Učno zavlačevanje se je negativno povezovalo s splošnim zadovoljstvom z življenjem, pozitivnim afektom, učno samopodobo in racionalnimi učnimi prepričanji, pozitivno pa z negativnim afektom in učnim samooviranjem. K napovedovanju pojava učnega zavlačevanja je najmočneje prispevalo učno samooviranje, sledili pa so mu negativni afekt, pozitivni afekt ter učna samopodoba.
Keywords: učno zavlačevanje, odlašanje, subjektivno blagostanje, učno samooviranje, učna samopodoba
Published in DKUM: 22.07.2021; Views: 910; Downloads: 86
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica