1. Bibliometrična analiza raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravjaTamara Trajbarič, 2025, master's thesis Abstract: Uvod: Duševno zdravje predstavlja ključno področje javnega zdravja, še posebej med mladimi, ki pogosto iščejo podporo prek družbenih omrežij. Spletni vplivneži imajo pri tem vse večjo vlogo, a pogosto brez ustrezne strokovne usposobljenosti, kar odpira številna tveganja. Namen raziskave je bil z bibliometrično analizo raziskati trende raziskav o spletnih vplivnežih na področju duševnega zdravja.
Metode: Izvedena je bila bibliometrična analiza del iz različnih podatkovnih baz med leti 2020 in 2025. Podatke smo analizirali z uporabo orodij Bibliometrix, VOSviewer in RStudio. Analiza je obsegala avtorje, institucije, revije, ključne besede, citiranost teh, trende objav ter raziskovalna in tematska žarišča.
Rezultati: Bibliometrična analiza 17 del iz 16 virov je pokazala, da sta najdejavnejša avtorja Ella White in Terry Hanley. Po citiranosti izstopa revija Internet Intervention, po število prispevkov je najvplivnejša institucija University College Dublin. Prispevki prihajajo iz Združenega kraljestva, Irske, Združenih držav Amerike in Avstrije. Raziskovalna dejavnost je razpršena, brez mednarodnega povezovanja. Ključna raziskovalna in tematska žarišča so vpliv družbenih omrežij na duševno zdravje, mladostniki ter psihološka podpora in socialna pravičnost.
Razprava in zaključek: Raziskovalna dejavnost o temi spletnih vplivnežev na področju duševnega zdravja je še v razvoju. Prisotna sta omejeno mednarodno povezovanje in šibko medinstitucionalno sodelovanje.
Keywords: bibliometrija, družbena omrežja, duševno blagostanje
Published in DKUM: 21.08.2025; Views: 0; Downloads: 35
 Full text (2,51 MB) |
2. Preverjanje učinkovitosti pozitivno psihološke intervencije za izboljšanje psihičnega blagostanja učencev : magistrsko deloMišel Matjašič, 2024, master's thesis Abstract: Vedno več podatkov nakazuje porast psiholoških stisk pri otrocih in mladostnikih, hkrati neobetavno sliko opazimo tudi na področju zadovoljstva z življenjem. Iz tega razloga se zdi smiselno preventivno razvijati in krepiti veščine, značaj in notranje blagostanje, saj to otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo samo pri spopadanju s težavami, temveč tudi pomagalo živeti polno in zadovoljno življenje. Orodje, ki se pogosto uporablja za namensko spodbujanje psihičnega blagostanja, so pozitivno psihološke intervencije. V magistrskem delu smo proučili učinkovitost sedem tednov trajajoče pozitivno psihološke intervencije, ki smo jo zasnovali in implementirali z namenom krepitve psihičnega blagostanja mladostnikov. Končni vzorec zajema 74 učencev osnovne šole, starih med 11 in 14 let (M = 12,03; SD = 0,79). Udeleženci so pred in po intervenciji izpolnili vprašalnike, s katerimi smo merili komponente subjektivnega emocionalnega blagostanja. Raziskali smo tudi njihovo doživljanje in vrednotenje programa. V programu sodelujoči udeleženci so poročali o višjem zadovoljstvu s prijatelji in šolo, hkrati pa o nižjem negativnem afektu v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine. Medtem sprememb v splošnem življenjskem zadovoljstvu in pozitivnem afektu nismo prepoznali. Naše ugotovitve nakazujejo obetajoče posledice pozitivno psiholoških intervencij v šolskem okolju, obenem pa nudijo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: pozitivna psihologija, pozitivna edukacija, subjektivno blagostanje mladostnikov, pozitivno psihološke intervencije
Published in DKUM: 14.03.2025; Views: 0; Downloads: 108
Full text (850,45 KB) |
3. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doctoral dissertation Abstract: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Keywords: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Published in DKUM: 06.03.2025; Views: 0; Downloads: 75
Full text (2,69 MB) |
4. Osebna asistenca in asistenti družinski člani ter psihosocialno blagostanje uporabnikov osebne asistence : Magistrsko deloIris Fras, 2024, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo se je osredotočalo na osebno asistenco, na uporabnike osebne asistence in na osebne asistente, ki so družinski člani uporabnika, ter na tiste asistente, ki niso družinski člani uporabnika osebne asistence. Naš namen je bil ugotoviti, kako družinski status vpliva na kvaliteto opravljanja osebne asistence in posledično na psihosocialno blagostanje uporabnikov. Za raziskovanje smo uporabili kvalitativno metodo delno standardiziranih intervjujev in metodo opazovanja z udeležbo. Kvalitativna analiza je pokazala, da so uporabniki zadovoljni tako z osebnimi asistenti, ki so njihovi družinski člani, kot tudi z osebnimi asistenti, ki niso njihovi družinski člani. Osebni asistenti so namreč tisti, ki z uporabniki preživljajo čas, ki je namenjen zgolj in samo njihovim individualnim potrebam in željam, kar pa pozitivno vpliva na psihosocialno blagostanje uporabnika osebne asistence ne glede na družinski status osebnega asistenta. Rezultati so pokazali, da osebna asistenca generalno pozitivno vpliva na uporabnikovo počutje in psihosocialno blagostanje, kar so potrdile tudi druge raziskave. Uporabnikom namreč predstavlja orodje za doseganje samostojnejšega oziroma neodvisnega življenja, prav tako pa jim predstavlja sredstvo za vključevanje v širšo družbo, saj jim omogoča povečanje socialnih stikov in udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih. S pričujočim delom smo želeli opozoriti na pomembnost osebne asistence za invalidne osebe in osvetliti obstoječo problematiko sistemske ureditve na tem področju. Predlagamo, da se vpliv osebne asistence na psihosocialno blagostanje uporabnikov ter aktualna problematika še bolj podrobno raziščeta v prihodnosti.
Keywords: invalidnost, osebna asistenca, osebni asistenti, družinski člani, psihosocialno blagostanje
Published in DKUM: 06.02.2025; Views: 0; Downloads: 41
Full text (1,08 MB) |
5. Skrb za duševno zdravje otročnice na primarni zdravstveni ravniMonja Strnad, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Duševno zdravje otročnic je danes zelo razširjen problem po celotnem svetu. Če ta problem ni pravočasno zdravljen, lahko ima zelo resne posledice, tako za mater, otroka ter za celotno družino. Večina zdravstvenega osebja se pri obravnavi otročnice osredotoča predvsem na telesno zdravje, čeprav bi se morali posvetiti tudi duševnemu zdravju. Zato pri veliko otročnicah simptomi duševnih težav niso prepoznani in posledično tudi niso zdravljeni.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja skrbi za duševno zdravje otročnice na primarni zdravstveni ravni. Iskali smo v angleškem jeziku v tujih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, ScienceDirect ter Cochrane Library. Pri pisanju smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo ter metodo komparacije, kompilacije, analize ter sinteze. Podatke, ki smo jih zbrali, smo analizirali s tematsko analizo.
Rezultati: Na koncu smo podrobneje analizirali 10 raziskav, katerih glavni rezultati pravijo, da je podpora in pogovor z zdravstvenimi delavci ključnega pomena za dobro duševno zdravje otročnice. V tematski analizi smo izpostavili glavno kategorijo: duševno zdravje otročnice. Izpostavili smo tri podkategorije, in sicer: duševne težave otročnic po porodu, ovire, s katerimi se otročnice soočajo pri obravnavi na primarni zdravstveni ravni ter skrb za otročnice na primarni zdravstveni ravni.
Razprava in zaključek: Otročnice potrebujejo podporo in nasvete s strani zdravstvenih delavcev, da lažje razumejo svoje duševne težave. Bistvenega pomena je tudi takojšnje prepoznavanje duševnih težav s pomočjo presejalnih lestvic.
Keywords: duševno blagostanje, ženska v poporodnem obdobju, dispanzer, patronaža
Published in DKUM: 11.12.2024; Views: 0; Downloads: 45
Full text (1,22 MB) |
6. |
7. Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenostiMaja Židan, 2024, master's thesis Abstract: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij.
Keywords: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje
Published in DKUM: 04.04.2024; Views: 283; Downloads: 104
Full text (2,75 MB) |
8. Vpliv intervencije hvaležnosti na psihično blagostanje, stres in anksioznostMetka Belcl, 2023, master's thesis/paper Abstract: V vsakodnevnih izzivih življenja ljudje pogosto pozabljamo, koliko dobrih stvari imamo in kako hvaležni smo lahko zanje. Namen te magistrske naloge je bil preučiti, ali lahko dvotedenska intervencija hvaležnosti vpliva na izboljšanje psihičnega blagostanja terznižanje stresa in anksioznosti. Zanimalo me je, ali bo po intervenciji hvaležnosti prišlo do statistično pomembnih sprememb psihičnega blagostanja oziroma njegovih komponent; pozitivni in negativni afekt, zadovoljstvo z življenjem in psihološko blagostanje; pri eksperimentalni skupini. Prav tako me je zanimalo, ali bo v tej skupini po intervenciji prišlo do statistično pomembnih sprememb pri spremenljivkah hvaležnost,anksioznost in stres. Zanimalo me je tudi, ali bodo rezultati eksperimentalne skupine dva tedna po intervenciji statistično drugačni od rezultatov pred intervencijo in ali bo tik po intervenciji in dva tedna kasneje prišlo do statistično pomembnih sprememb med eksperimentalno in kontrolno skupino.
Izvedla sem dvotedensko intervencijo, v kateri so morali posamezniki/-ce vsak dan
napisati tri dobre stvari, ki so se jim tistega dne zgodile. V raziskavi je sodelovalo 83 posameznikov (76 ženskega spola in 7 moškega), od tega 41 v eksperimentalni skupini in 42 v kontrolni. Pred začetkom intervencije, takoj po njej in dva tedna kasneje so morali/-e vsi/-e udeleženci/-ke izpolniti vprašalnik, ki je preverjal njihovo psihično blagostanje, anksioznost, stres in hvaležnost. Za merjenje spremenljivk sem uporabila vprašalnike Lestvica zadovoljstva z življenjem SWLS, Vprašalnik psihološkega blagostanja RPWB, Vprašalnik pozitivne in negativne emocionalnosti PANAS, Vprašalnik depresivnosti, anksioznosti in stresa ter Vprašalnik hvaležnosti GQ6. Za preverjanje rezultatov sem uporabila t-testa za odvisne in neodvisne vzorce ter njuni neparametrični alternativi, Wilcoxonov test predznačnih rangov in Mann-Whitney U test. Rezultati so pokazali statistično pomemben upad na lestvicah anksioznosti, stresa in negativnega afekta pri eksperimentalni skupini takoj po intervenciji. Ta učinek se je ohranil tudi dva tedna po intervenciji. Pri odloženem merjenju se je prav tako pokazal statistično pomemben učinek na spremenljivko psihološko blagostanje. Pri ostalih spremenljivkah, zadovoljstvo z življenjem in pozitivni afekt, ni prišlo do statistično pomembnih sprememb, prav tako pa do sprememb ni prišlo med eksperimentalno in kontrolno skupino tik po intervenciji indva tedna kasneje. S to raziskavo smo pokazali, da lahko ima kratka intervencija hvaležnosti statistično pomembne učinke na zmanjšanje stresa, anksioznosti in negativnega afekta. Vpliva pa lahko tudi na izboljšanje psihološkega blagostanja. Služi lahko kot podlaga za uporabo te intervencije v prihodnosti in izhodišče za prihodnje raziskave v Sloveniji na področju pozitivne psihologije in hvaležnosti.
Keywords: pozitivna psihologija, hvaležnost, intervencije hvaležnosti, psihično
blagostanje, stres, anksioznost
Published in DKUM: 05.10.2023; Views: 682; Downloads: 178
Full text (1,90 MB) |
9. Kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba in strah pred zamujenimi priložnostmi v povezavi z blagostanjem in osamljenostjo med študenti : magistrsko deloPia Roškarič Duh, 2023, master's thesis Abstract: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri.
Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Keywords: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Published in DKUM: 10.07.2023; Views: 474; Downloads: 118
Full text (4,30 MB) |
10. Povezanost vodstvenih stilov s psihološkim blagostanjem in zaupanjem v novi realnosti hibridnega dela : magistrsko deloLara Škrinjar, 2022, master's thesis Abstract: Pričujoče magistrsko delo teoretično in empirično obravnava na novo nastalo realnost hibridnega dela kot posledico pandemije covida-19. Znotraj nje preverja povezanost med vodstvenimi stili, psihološkim blagostanjem in zaupanjem ter razlikovanje teh konstruktov glede na model hibridnega dela in prostovoljno izbiro načina dela. V raziskavi so sodelovale 203 osebe, 53,69 % udeležencev dela v modelu delo iz pisarne na prvem mestu, 46,31 % udeležencev pa v modelu delo na daljavo na prvem mestu. Podatke smo zbrali preko aplikacije spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz vprašalnika o transformacijskem in transakcijskem vodstvenem stilu, vprašalnika psihološkega blagostanja in lestvice za merjenje zaupanja vodja-zaposleni. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pri posameznikih, ki delajo hibridno, psihološko blagostanje pomembno pozitivno povezuje s transformacijskim vodstvenim stilom ter tremi njegovimi komponentami (idealiziran vpliv, navdihujoča motivacija ter individualizirana obravnava) in z zaupanjem. Pozitivna povezanost je izražena tudi med zaupanjem in transformacijskim vodstvenim stilom ter vsemi njegovimi komponentami. Izkazalo se je tudi, da zaupanje moderira odnos med transformacijskim stilom vodenja in psihološkim blagostanjem, na način, da je pozitiven odnos med zaupanjem in transformacijskim stilom vodenja, v primeru visokega zaupanja, še bolj pozitiven. Posamezniki, ki delajo v modelu dela na daljavo na prvem mestu zaznavajo višje ravni transformacijskega stila vodenja ter višje ravni zaupanja. Dodatno posamezniki, ki jim je omogočena prostovoljna izbira načina hibridnega dela, zaznavajo višje ravni zaupanja do svoje vodje. Ugotovitve naše raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju hibridnega dela kot nove realnosti organizacije dela v post-covid-19 časih, spodbujajo nadaljnje raziskovanje in implikacije transformacijskega vodstvenega stila, ustvarjanje visokih ravni zaupanja v odnosu vodja-zaposleni in drugih značilnosti hibridnega dela v prakso.
Keywords: Transformacijski stil vodenja, zaupanje, psihološko blagostanje, hibridno delo
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 515; Downloads: 109
Full text (1,05 MB) |
