1. Logistika letalskega transporta farmacevtskih izdelkovAleš Dejak, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V diplomskem delu smo prikazali delovanje prevoza temperaturno občutljivih farmacevtskih izdelkov po zraku, ki zahteva vzpostavitev zapletenih logističnih metod za ohranitev celovitosti farmacevtske pošiljke. Zahteva posebno opremo, posebne skladiščne prostore, usklajene postopke upravljanja in predvsem tesno sodelovanje med partnerji s hladno verigo. Trg farmacevtskih izdelkov še naprej narašča in kaže trajnosten in hiter razvoj. Ker je hitrost na trgu ključnega pomena, se v farmacevtski industriji vedno bolj zanašajo na letalski prevoz blaga. Izziv za vse udeležence v dobavni verigi je, da farmacevtske izdelke ohranijo v zahtevanem temperaturnem območju in tako zagotovijo neprekinjeno hladno verigo ter ohranijo kakovost izdelka.
Keywords: letalski tovorni transport, odprema temperaturno občutljivih farmacevtskih izdelkov, pokvarljivo blago, špedicija, embalaža
Published: 27.02.2019; Views: 460; Downloads: 70
 Full text (2,51 MB) |
2. Problematika pri prevozu nevarnega blagaAljaž Žagar, 2019, undergraduate thesis Abstract: Prevoz nevarnih snovi je zaradi vseh predpisov, ki urejajo to področje zelo kompleksen proces. V slučaju prometne nesreče z udeležbo vozila, ki prevaža nevarno blago lahko pride do hudih prometnih nesreč in s tem tudi do nevarnega in škodljivega reagiranja ter delovanja posameznih nevarnih snovi na okolje in ljudi. Upravičeno lahko sklepamo, da so za nastanek nevarnih posledic odgovorni prav vozniki nevarnega blaga saj so pogosto premalo izobraženi in usposobljeni za prevoz le tega. Predvidevamo, da so ti vozniki preporedko ustavljeni in kontrolirani s strani policistov saj v večini primerov tudi sami policisti nimajo ustreznega znanja in potrebnih usposabljanj za nadzor nad prevozom nevarnega blaga.
Problem, ki ga obravnavamo pri tej diplomski nalogi je predvsem nestrokoven prevoz nevarnih snovi v cestnem prometu s strani voznikov kot tudi pomanjkanje kontrole nad prevozom nevarnega blaga s strani policistov. Na praktičnem primeru prevoza nevarnega blaga smo prikazali do kakšnih posledic lahko pride če se takšen prevoz izvaja nestrokovno. Namen in cilj tega diplomskega dela je tudi opozoriti na morebitne nesreče in hude posledice, ki lahko nastanejo pri nepravilnem prevozu nevarnega blaga. Zaradi tega želimo širši javnosti predstaviti načine postopanja z nevarnim blagom v slučaju nesreče, ker imajo lahko le te katastrofalne posledice za zdravje ljudi in nevarno delujejo na naravo in okolje.
Keywords: diplomske naloge, prevoz, nevarno blago, cestni promet
Published: 13.02.2019; Views: 767; Downloads: 219
Full text (1,01 MB) |
3. Mednarodna pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitevMarko Garmut, 2018, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga preučuje mednarodno pristojnost v pogodbenih zadevah, še posebej pa se osredotoča na točko b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, ki določa mednarodno pristojnost v pogodbah o prodaji blaga in opravljanju storitev. Glede na kompleksnost te specialne pristojnosti, je pomembna natančna opredelitev pojmov, saj je od pravilne določitve mednarodne pristojnosti lahko odvisna tudi rešitev konkretnega spora. Sodišče EU se je v postopkih predhodnega odločanja ukvarjalo s številnimi zadevami povezanimi z mednarodno pristojnostjo v pogodbenih zadevah, vendar še vedno obstajajo sporna vprašanja. V zvezi z zahtevkom za izročitev blaga sem ugotovil, da je izključena uporaba prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012. V pogodbah o prodaji blaga se kolizijska pravila ne morejo uporabiti, saj takšna rešitev ni v skladu s ciljem in sistemom omenjene uredbe. Mednarodna pristojnost v pogodbenih razmerjih predstavlja tudi izjemo od splošne pristojnosti in te je potrebno razlagati ozko, zato je bolje, da se za ta primer pristojnost utemelji na podlagi splošne pristojnosti, določene v 4. členu Uredbe 1215/2012 ali pa na podlagi tihe privolitve, določene v 26. členu omenjene uredbe. Prav tako Sodišče EU ni podalo odgovora na vprašanje, ali se lahko uporabijo pravila točke a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, v primeru kraja dostave blaga v tretji državi, če se zahtevek glasi na plačilo kupnine, ki jo je treba plačati v državi članici EU. V tem primeru je pomembna točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1215/2012, po kateri se celotno razmerje presoja po točki a), ki določa mednarodno pristojnost glede na posamezni zahtevek in ne v skladu s krajem izpolnitve karakteristične obveznosti. Smisel te rešitve je, da se sploh lahko uporabi prvi odstavek 7. člena Uredbe 1215/2012, saj je podana tesna navezna okoliščina med krajem in plačilom kupnine. Tako bi zadevno sodišče učinkoviteje in bolj ekonomično odločalo o zadevi, ker bi odločalo v kraju predvidenega plačila kupnine. Potrebno je upoštevati tudi povezanost pogodb o prodaji blaga in pogodb o opravljanju storitev. Ta pravila imajo namreč isto zgodovino nastajanja, sledijo istemu cilju in imajo enak položaj v sistematiki Uredbe 1215/2012. Torej bodo rešitve uporabljene za eno vrsto pogodbe, enake tudi za drugo, razen kadar sama narava pogodb tega ne dopušča.
Keywords: Uredba 1215/2012, mednarodna pristojnost, pogodbena razmerja, blago, storitve, kraj dostave blaga, kraj opravljanja storitev, Sodišče EU, sodna praksa.
Published: 22.11.2018; Views: 658; Downloads: 104
Full text (955,64 KB) |
4. Pravni položaj blaga z dvojno raboTamara Vinter, 2018, undergraduate thesis Abstract: Blago in tehnologija z dvojno rabo je precej dinamično in hitro spreminjajoče področje, ki ga mora Evropska unija (v nadaljevanju EU) z budnim očesom spremljati in ustrezno ter hitro reagirati z njegovo pravno ureditvijo. V današnjem času se področje tehnologije izjemno hitro razvija, kar pogosto pripelje do zamujenega odgovora in ureditve s strani EU oz. njenih držav članic. Dober primer takšne, za zdaj še vedno le delne, ureditve programske tehnologije z dvojno rabo je ničelni dan, ki predstavlja potencialno veliko nevarnost za ljudi in njihovo premoženje, saj je dostopen tako državnim kakor nedržavnim subjektom po celem svetu.
EU ureja področje blaga in tehnologije z dvojno rabo v Uredbi Sveta 428/2009 o vzpostavitvi režima Skupnosti za nadzor izvoza, prenosa, posredovanja in tranzita blaga z dvojno rabo. V Prilogi I k Uredbi se nahaja seznam blaga, ki je zajet s posebnim nadzornim sistemom izvoza. Sestavljen je na podlagi dogovora med različnimi nadzornimi sistemi (Avstralska skupina, Režim kontrole raketne tehnologije, Skupina držav dobaviteljic jedrskega blaga, Wassenaarska ureditev), ki letno preverjajo in posodabljajo seznam z namenom, da pravočasno uredijo različne, na novo nastale, tehnologije in blago, ki bi lahko predstavljalo nevarnost za življenje ljudi in splošni mir.
Na začetku diplomskega dela predstavljam pojem dvojne rabe in v kakšnih pogledih oz. na kakšen način se lahko razlaga. Sledi pojasnitev, kaj je dvojna raba blaga in tehnologije ter kje se takšno blago oz. tehnologija uporablja. Za tem predstavim različne nadzorne sisteme in njihove glavne funkcije. V nadaljevanju govorim o pravni ureditvi nadzora nad izvozom blaga z dvojno rabo na območju EU v okviru Uredbe 428/2009/ES. Na kratko pojasnim razvoj te uredbe ter njene nadaljnje spremembe. Po tem se osredotočim na izvozna dovoljenja in sankcije v primeru kršitev določb glede izvoza blaga in tehnologije z dvojno rabo.
Področje blaga in tehnologije z dvojno rabo je dokaj uspešno in temeljito urejeno s strani EU. Glede na dinamičen razvoj tega področja pa mora tudi zakonodaja EU slediti hitro spreminjajočim pojavom in jih ustrezno urediti.
Keywords: blago in tehnologija z dvojno rabo, Evropska unija, Uredba 428/2009/ES, mednarodni nadzorni sistemi, izvozna dovoljenja, orožje množičnega uničenja, sankcije.
Published: 24.09.2018; Views: 933; Downloads: 93
Full text (510,56 KB) |
5. Jasna in natančna določitev proizvodov in storitev pri registraciji znamke: analiza konkretnega primeraFilip Lenovšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: Znamke so pomembna kategorija pravno zavarovanih pravic, ki v veliki večini primerov nastanejo le na podlagi registracije. Določitev blaga ali storitev je eden izmed elementov registracije, vendar predstavlja več kot zgolj formalnost, saj služi kot osnova za ugotovitev vsebine pravic iz znamke. Na prostoru EU so različni pristopi posameznih uradov k določitvi blaga ali storitev vodili v pravno negotovost. Sodba Sodišča EU v zadevi IP Translator naj bi to negotovost odpravila. Po kriteriju jasnosti in natančnosti, kot enem izmed pomembnejših izvlečkov iz zadeve IP Translator, mora prijavitelj pri določitvi blaga ali storitev upoštevati tudi interese pristojnih organov in gospodarskih subjektov, da imajo le ti možnost seznanitve z vsebino pravic iz znamke za katero se zahteva varstvo. V praksi, prijavitelji pri določitvi blaga ali storitev uporabljajo Nicejsko klasifikacijo. Sestavljena je iz 45 razredov, vsak razred pa ima splošne naslove, ki podajajo splošne informacije o blagu in storitvah zajetih v razredu. Pri določitvi blaga ali storitev z uporabo splošnih naslovov, sta se izoblikovala različna pristopa k interpretaciji takšne določitve in posledično je bilo vsebina znamke odvisna od pristopa, ki ga je sprejel posamezni urad. Zadeva IP Translator je razjasnila, da je uporaba splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije dovoljena, v primeru, da zadosti kriterijem jasnosti in natančnosti. Močno je vplivala na sprejetje pristopa ''pomeni to, kar je zapisano'' interpretacije splošnih naslovov razredov Nicejske klasifikacije, kar pomeni, da splošni naslovi zavarujejo le tisto blago ali storitve iz posameznega razreda, ki dobesedno sodi v pomen tega naslova. Vpliv sodbe v zadevi IP Translator pa je viden tudi v sekundarni zakonodaji EU, ki vključuje dodatna določila glede določitve blaga ali storitve in sprejemu skupnih praks različnih uradov za intelektualno lastnino v EU o uporabi Nicejske klasifikacije in določitvi blaga ali storitev.
Keywords: znamka, blago in storitve, registracija, Nicejska klasifikacije, IP Translator
Published: 21.09.2017; Views: 488; Downloads: 58
Full text (983,48 KB) |
6. Carinska unija in carinski postopki v EUJure Majcenovič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Diplomski projekt predstavlja carinsko unijo Evropske unije in njene postopke. Carinska unija je unija, ki zajema vso blagovno menjavo med državami članicami Evropske unije. Med državami članicami prepoveduje carine pri uvozu in izvozu ter vse dajatve z enakim učinkom. V odnosu s tretjimi državami carinska unija uvaja skupno carinsko tarifo. Carine kot dajatve, ki jih država zahteva na blago, prodano v drugo državo, so med članicami EU strogo prepovedane. Veljajo tudi količinske omejitve in državni ukrepi, s katerimi se v določenem obdobju omejita uvoz ali izvoz določenega blaga. Prepoved diskriminatornih nacionalnih davkov skrbi, da ne bi prišlo do manj ugodnih davčnih obravnav tujih proizvodov v primerjavi z domačimi. Tako carinska unija omogoča prost pretok blaga na njenem notranjem trgu. Vsaka država članica si je pridržala pristojnost, da omeji prosti pretok, če bi to zahtevali nekateri pomembni razlogi.
V diplomskem projektu smo potrdili, da carinska unija spodbuja trgovanje med državami članicami in da so carinski postopki v carinski uniji časovno in stroškovno učinkoviti.
Keywords: Evropska unija, carinska unija, notranji trg, blago, omejitve, postopki
Published: 30.11.2016; Views: 1045; Downloads: 137
Full text (770,15 KB) |
7. Prenova postopka distribucije v trgovskem podjetjuGorazd Gošte, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Zaradi zaostrenih tržnih razmer si mora vsako podjetje prizadevati za optimizacijo poslovnih procesov. Distribucijska logistika je eden izmed procesov, ki bistveno vplivajo na delovanje podjetja in predstavlja pomemben delež stroškov.
V diplomski nalogi smo opisali proces distribucije v podjetju, ki se ukvarja z grosistično prodajo artiklov široke potrošnje. Zadnja leta opažamo, da imamo vse večje število strank, ki naročajo vedno manjše količine blaga, kar povzroča težave pri obstoječem načinu distribucije in vse večje stroške dostave. Po obstoječem načinu organizacije distribucijo izvajamo z enim lastnim vozilom in tremi vozili pogodbenih izvajalcev. Zaradi obsežnega števila strank in njihovih zahtev je trenutna oblika distribucije nevzdržna. Bistvo naloge je na kakšen način ugoditi potrebam strank in pri tem znižati stroške dostave ali jih vsaj ohraniti v istem obsegu. Prenova procesa predvideva distribucijo z enim lastnim vozilom, dvema voziloma pogodbenih izvajalcev in paketno dostavo pogodbenega izvajalca s katero bi dostavljali blago manjšim in oddaljenim strankam.
Keywords: distribucija, stranka, blago, transport, paket
Published: 27.10.2016; Views: 494; Downloads: 25
Full text (712,27 KB) |
8. CERTIFIKACIJSKA ZNAMKAHenrik Lutz, 2016, undergraduate thesis Abstract: Cilj diplomskega dela je ugotoviti praktične posledice nove uredbe Evropske Unije, ki vpeljuje nov institut »certifikacijske znamke« v slovenski pravni prostor. Namen diplomske naloge je tudi prikazati izkušnje njene uporabe v tujih ureditvah in predvideti posledice uvedbe certifikacijske znamke v Sloveniji. Delo analizira ureditev in uporabo certifikacijske znamke v ZDA, ter jo primerja z ureditvijo v pravu EU. Podrobneje bo predstavljena certifikacijska znamka EU. Izpostavljena je njena definicija in je primerjana z definicijo certifikacijske znamke, kot je urejena v ZDA, saj se ti bistveno razlikujeta.
Keywords: certifikacijska znamka, certifikacijska znamka Evropske Unije, pravo blagovnih znamk, kolektivna znamka, geografska označba, znak, industrijska lastnina, intelektualna lastnina, blago in storitve, shema kakovosti
Published: 23.09.2016; Views: 1341; Downloads: 197
Full text (1,24 MB) |
9. RAZVELJAVITEV ZNAMKE ZARADI NEUPORABE - MED SPLOŠNIM INTERESOM IN INTERESOM IMETNIKA ZNAMKESara Čuš Kolar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Znamke so, kot ena izmed pravic industrijske lastnine, v gospodarskem smislu zelo pomembne, saj se potrošniki in drugi uporabniki pri nakupu blaga ali storitev pogosto ozirajo na znamke. Njihova osnovna funkcija je razlikovanje med istovrstnim ali podobnim blagom oziroma storitvami različnih tržnih subjektov. Znamka imetniku zagotavlja izključno pravico njene uporabe, zato je za imetnike zelo pomembno, da teh pravic ne izgubijo. Zakonodaja v 120. členu ZIL-1 glede znamk implicitno določa »obveznost« imetnika registrirane znamke, da navedeno znamko uporablja resno in dejansko, sicer se lahko na zahtevo zainteresirane osebe razveljavi. Diplomska naloga analizira pravila v zvezi z razveljavitvijo znamke kot posledico njene neuporabe v gospodarskem prometu in pojasnjuje pojem resne in dejanske uporabe znamke (genuine use), cilje zahteve po uporabi znamke, razloge in pogoje za razveljavitev znamke zaradi neuporabe, postopek razveljavitve ter navedbo pravnih učinkov razveljavitve znamke. Posamezni instituti so pojasnjeni z vsebinsko analizo ob sprotnem navajanju domače sodne prakse, sodne prakse Sodišča EU in odločb UUNT.
Keywords: znamka, blago in storitve, industrijska lastnina, razveljavitev znamke, resna in dejanska uporaba, upravičeni razlogi neuporabe, imetnik znamke, splošni interes, zainteresirana oseba
Published: 10.12.2015; Views: 978; Downloads: 123
Full text (479,40 KB) |
10. Prevoz odpadnih svinčenih baterijMatic Jelen, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Prevoz nevarnega blaga je podrobno zakonsko urejen, zaradi povečanja varnosti v prometu in v izogib nepravilnemu ravnanju v primeru nesreč. Prevoz nevarnega blaga v praksi predstavlja tudi prevoz odpadnih svinčenih baterij, ki se jim posvečamo v diplomski nalogi. Obstoječo zakonodajo, ki je zelo obsežna, saj obsega tako domače kot tuje pravne vire, smo prenesli na konkreten primer prevoza odpadnih svinčenih baterij in tako poskusili na enostaven način prikazati prevoz odpadnih svinčenih baterij v praksi in približati prevoz odpadnih svinčenih baterij vsakomur. Ugotavljamo, da je v praksi možno upoštevati vse zakonske določbe, kar dokazuje prikaz prevoza odpadnih svinčenih baterij v vzorčnemu podjetju. Na področju prevoza odpadnih svinčenih baterij so možne izboljšave, ki bi pripomogle k večji varnosti na cesti in zmanjševanju števila nesreč, in sicer pogostejše izobraževanje voznikov, povečan nadzor s strani policije, obnovitev cest in morebitna uvedba praktičnih rešitev, kot je na primer prevoz nevarnega blaga v nočnih urah.
Keywords: prevoz, nevarno blago, odpadne svinčene baterije, zakonodaja, varnost, nesreče, naročnik prevoza, prevoznik, voznik, prejemnik
Published: 25.09.2015; Views: 1989; Downloads: 127
Full text (2,30 MB) |
