| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
Izumi in znanstvena odkritja na področju biotehnologije : diplomsko delo
Maja Žnidarič, 2009, undergraduate thesis

Keywords: izumi, izumi, patenti, znanstvena odkritja, biotehnologija, diplomske naloge
Published: 24.07.2009; Views: 3363; Downloads: 338
.pdf Full text (451,93 KB)

4.
MORALNI VIDIK PATENTIRANJA BIOTEHNOLOŠKIH IZUMOV
Tamara Gornjak, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se ukvarja z moralnimi pomisleki, ki se nanašajo na patentiranje biotehnoloških izumov. Prikazana je podrobna analiza 53. člena Evropske patentne konvencije, ki od patentiranja izključuje izume, katerih gospodarsko izkoriščanje bi bilo v nasprotju z javnim redom ali moralo. Analiza temelji na obravnavi najpomembnejših in najspornejših patentnih zahtev, ki so se znašle pred tehničnim ali razširjenim odborom za pritožbe Evropskega patentnega urada. Leta 1998 je bila na ravni Evropske unije sprejeta tudi Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki pomembno dopolnjuje Evropsko patentno konvencijo in je predmet obravnave v 5. poglavju. Kot primerjava z evropskim patentnim režimom je prikazana tudi praksa Ameriškega urada za patente in blagovne znamke ter najpomembnejša stališča ameriških sodišč pri obravnavi patentov iz področja biotehnologije. V 7. poglavju so podani še nekateri glavni pomisleki o biotehnologiji ter rešitve, ki bi lahko biotehnološke patente rešile nekaterih najostrejših kritik.
Keywords: Patentno pravo, morala, biotehnologija, biotehnološki patenti, genetski inženiring, odločitve Evropskega patentnega urada, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, Evropski patentni urad, Ameriški urad za patente in blagovne znamke
Published: 22.01.2010; Views: 3102; Downloads: 325
.pdf Full text (485,79 KB)

5.
OKSIDOREDUKTAZNI ENCIMI KOT ALTERNATIVA KLASIČNI REDUKCIJI V PROCESIH BARVANJA Z INDIGOIDNIMI BARVILI
Mojca Božič, 2010, dissertation

Abstract: Konvencionalni postopek barvanja z indigoidnimi redukcijskimi barvili vključuje kemično redukcijo barvil v leuko vodotopno obliko, ki poteka v visoko alkalnem mediju (pH 11-14) ob prisotnosti močnih reducentov (večinoma natrijev ditionit, Na2S2O4). Pri tem se tvorijo velike količine toksičnih kemikalij v odpadnih barvalnih kopelih. Zamenjava kemične redukcije z encimsko bi bila z ekološkega in ekonomskega vidika zelo atraktivna zaradi nižjih uporabljenih temperatur med procesom, odsotnosti dodatnih kemikalij in možnosti znižanja stroškov naknadnih obdelav kopeli. Bacillus subtilis je bil izbran za pridobivanje encimov (NADH reduktaz), sposobnih redukcije indigoidnih barvil, s postopki čiščenja kot so percipitacija proteinov, ultrafiltracija/centrifugacija in kromatografija. NADH reduktaze so bile zmožne reducirati Acid Blue 74 in Natural Orange 6 v prisotnosti stehiometrično porabljenega kofaktorja NADH, medtem ko je pri Vat Blue 1 bila potrebna še prisotnost mediatorja 1,8-dihidroksiantrakinona. Vpliv mediatorja na encimsko redukcijo indiga in prisotnost različnih tekstilnih materialov je bil določen z ciklično voltametrijo. Leuko indigo anodični vrh je padal z nižanjem pH in v naslednjem redu uporabljenih materialov: bombaž, poliamid 6 in poliamid 6,6. Določene so bile barvne vrednosti, obstojnosti (na pranje, svetlobo in znoj) in mehanske obstojnosti (natezna trdnost in raztezek); in primerjane s kemično barvanimi materiali. Barvne vrednosti so bile odvisne od pH, časa, temperature barvanja in tipa tekstilnega materiala. Poliamida sta v primerjavi z bombažem dosegla boljše obarvanje. Barvne obstojnosti encimsko barvanih vzorcev so bile primerljive oziroma boljše kot kemično barvani vzorci. Modifikacijo, povzročeno z encimskim barvanjem, smo zasledovali s FTIR-ATR in refleksijsko spektroskopijo. Iz rezultatov je bilo razvidno, da je bil mediator popolnoma odstranjen iz vlaken po pranju in da ni prišlo do poškodb vlaken med encimsko obdelavo. Uspešna je bila ponovna uporaba encimske redukcijske kopeli pri pH 9 in pH 11, kjer so bila dobljena dobra oziroma odlična obarvanja tekstilnih vzorcev. Nazadnje je bila uspešno izvedena še encimska (NADH reduktaze) redukcija Acid Blue 74 v leuko obliko z uporabo regeneriranega NADH, pridobljenega z reakcijo dehidrogenaze iz Candida boidinii v isti kopeli.
Keywords: tekstilna vlakna, barvanje, redukcijska barvila, indigo, redukcija, oksidoreduktaze, biotehnologija
Published: 06.05.2010; Views: 2812; Downloads: 143
.pdf Full text (2,64 MB)

6.
RASTLINSKA BIOTEHNOLOGIJA IN PATENTNO VARSTVO
Tina Uranjek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava rastlinsko biotehnologijo v luči patentnega prava. Področje rastlinske biotehnologije je bilo s pravnega vidika zaradi svoje materije pogosto predmet različnih interpretacij. Rastlinska sorta, kot biotehnološki izum, je povzročila zmedo na področju patentov, saj vsekakor ne gre za klasično vrsto izuma. Vzporedno so se pojavila vprašanja, kdaj gre za novo rastlinsko sorto, kjer imetnik pridobi žlahtniteljsko pravico. Varstvo sort rastlin predstavlja obliko varovanja intelektualne lastnine na področju vzgoje novih sort rastlin. Tudi kasnejši razvoj genskega inženiringa je postavil nove meje interpretacije v pravnem smislu. Prikazana je podrobna analiza člena 53(b) Evropske patentne konvencije (EPK), ki določa izjeme glede možnosti patentiranja. Interpretacija omenjenega člena temelji na praksi primerov Evropskega patentnega urada (EPU). Pristojni organi so se trudili izdelati smiselne odločitve glede patentnih zahtevkov ter podati pravno stališče spornih vprašanj s področja patentne zakonodaje. Pomemben akt, ki je dopolnil Evropsko patentno konvencijo, je leta 1998 sprejeta Direktiva 98/44/ES o pravnem varstvu biotehnoloških izumov, ki je za namene patentiranja biotehnoloških izumov določila nekatere posebnosti. Medtem ko je patentna zakonodaja vsake država nekoliko drugačna, pa so zahteve in pravice iz dodeljenih patentov vsebinsko podobne. Prikazana je ureditev ameriškega patentnega sistema glede možnosti patentiranja rastlinskih sort ter nekatere bistvene razlike z evropskim patentnim sistemom.
Keywords: rastlinska biotehnologija, biotehnološki patent, rastlinska sorta, nova rastlinska sorta, gensko spremenjene rastline, Evropska patentna konvencija, Direktiva 98/44/ES, odločitve Evropskega patentnega urada
Published: 14.07.2011; Views: 2455; Downloads: 367
.pdf Full text (1,55 MB)

7.
8.
9.
Bioplin - trajnostni energetski vir
Matevž Obrecht, 2011, other component parts

Keywords: energija, biotehnologija, biogoriva, okolje, trajnostni razvoj
Published: 30.05.2012; Views: 764; Downloads: 24
URL Link to full text

10.
Napredna raba bioplina na Švedskem
Matevž Obrecht, 2011, other component parts

Keywords: energetski viri, goriva, biotehnologija, biogoriva
Published: 30.05.2012; Views: 661; Downloads: 14
URL Link to full text

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica