1. Vpliv biostimulatorjev na rast in razvoj čebule (Alium cepa l.) ter na stopnjo napada bolezni in škodljivcevMatija Lednik, 2022, master's thesis Abstract: Leta 2020 smo izvedli poljski poskus uporabe biostimulatorjev na kultivarjih čebule 'Talon F1' in 'Ptujska rdeča'. V rastni sezoni smo dvakrat nanesli biostimulatorja Bombardier® (v BBCH 14 in 18) in Batallon® (v BBCH 40 in 45). Po EPPO-standardu smo ocenjevali delež poškodovane listne površine zaradi gliv in število resarjev na površini lista. Analizirali smo število razvitih listov in merili višino rastlin. Višino pridelka smo analizirali z ločevanjem okuženih čebul od zdravih, tehtanjem in merjenjem premera naključno izbranih čebul. Izračunali smo število čebul na kvadratni meter in povprečno maso čebule. V laboratoriju smo izvedli meritev količine suhe snovi (°Brix). Narejen je bil tudi preprost ekonomski izračun smiselnosti uporabe biostimulatorjev. Rezultati so pokazali, da se je pri hibridu 'Talon F1' zdrav pridelek 1. razreda pri uporabi biostimulatorjev povečal s 46.870 kg/ha na 52.583 kg/ha. Pri sorti 'Ptujska rdeča' se je zdrav pridelek 1. razreda povečal s 14.438 kg/ha na 21.265 kg/ha. Uporaba biostimulatorjev je proti koncu sezone značilno zmanjšala stopnjo okužbe s čebulno plesnijo pri hibridu 'Talon F1', stopnja okužbe z rjavo pegavostjo listov pa se je značilno zmanjšala pri obeh kultivarjih. Sezono 2020 je zaznamovalo vlažno poletje, zato bi bilo za bolj natančne rezultate potrebno raziskavo narediti v več sezonah. Ob upoštevanju prodajnih cen čebule je povečanje prihodka ob uporabi biostimulatorja veliko višje od stroškov z biostimulatorjem in nanosom. Sklepamo, da se uporaba biostimulatorja obrestuje in pokaže pozitivne učinke. V našem primeru smo z njimi uspeli rešiti skoraj dve tretjini pridelka v posevku čebule, močno poškodovanem zaradi herbicidov.
Keywords: čebula, biostimulatorji, herbicid, škodljivi organizmi, pridelek
Published in DKUM: 04.04.2022; Views: 929; Downloads: 154
 Full text (1,22 MB) |
2. Povečanje učinkovitosti zatiranja bolezni in škodljivcev čebule (a cepa l.) z uporabo biostimulatorjevNeška Pušnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Leta 2017 smo izvedli poljski poskus s čebulo sorte 'Ptujska rdeča'. Namen poskusa je bil ugotoviti, ali dodajanje biostimulatorjev Epin ekstra® (rastlinski hormon 24r-brasinolid) in Cirkon® (vsebuje zmesi 3,4 dihidroksicinamične kisline, klorgene kisline in cikorične kisline) v klasičen integriran škropilni program za varstvo čebule pred boleznimi in škodljivci značilno vpliva na uspeh zatiranja škodljivih organizmov ter na količino pridelka. Stopnja okužbe z glivami se je ugotavljala z neposredno vizualno oceno deleža napadene površine listja z vidnimi vitalnimi organi gliv ali aktivnih peg. Rezultati analize so pokazali, da pogosta uporaba biostimulatorjev (pet- do osemkrat v sezoni) vpliva na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev čebule. Pri pogosti uporabi (vsaj trikrat pripravek Epin ekstra in trikrat pripravek Cirkon) lahko pričakujemo značilen vpliv na pridelek.
Keywords: Čebula, biostimulatorji, škodljivci, zdravstveno stanje, pridelek
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 1120; Downloads: 98
Full text (1,31 MB) |
3. Povečanje učinkovitosti insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci lind.) z dodajanjem biostimulatorja CirkonFilip Žerak, 2020, undergraduate thesis Abstract: V letu 2018 smo na kmetiji Majerič v Moškanjcih izvedli poljski poskus, v katerem smo ugotavljali, ali lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon (izločki Echinacea purpurea) povečamo učinkovitost nekaterih pogosto uporabljenih insekticidov za zatiranje tobakovega resarja (Thrips tabaci Lind.) v nasadu čebule. Uporabili smo insekticide na podlagi deltametrina, spinosada, dimetoata in spirotetramata, katerim smo dodali biostimulator Cirkon. Aplikacijo insekticidov smo izvedli trikrat zapored. Oceno velikosti populacije smo izvedli 7 dni po nanosu insekticida in kasneje še dvakrat. Pri naključno izbranih rastlinah smo na 10 cm2 površine lista s štetjem določili velikost populacije. Podatke smo vnesli v Abbotovo formulo za izračun učinkovitosti. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko z dodatkom biostimulatorja Cirkon povečamo učinkovitost insekticidov za 8 do 20 odstotkov. Pri vseh testiranih insekticidih je bil učinek podoben, iz česar lahko sklepamo, da ima sredstvo repelentni učinek na škodljivca. Prav tako smo pri vseh pripravkih ugotovili zmanjšano učinkovitost pri tretjem zaporednem nanosu (-30 %). Poskus nakazuje zniževanje učinkovitosti testiranih insekticidov.
Keywords: tobakov resar, biostimulatorji, insekticidi, čebula, zatiranje
Published in DKUM: 31.01.2020; Views: 1244; Downloads: 239
Full text (1,00 MB) |
4. Vpliv biostimulatorjev na zatiranje bolezni vinske trteMihaela Roškarič, 2019, undergraduate thesis Abstract: V letih 2017 in 2018 smo na raziskovalni postaji Meranovo (Prinčev vrh) FKBV UM na vinski trti sorte 'Sivi pinot' izvajali poskuse z biostimulatorji Epin extra®, Cirkon® in Siliplant® ter preverjali njihov vpliv na glive povzročiteljice peronospore vinske trte (Plasmopara viticolaBerl., & de Toni), pepelovke vinske trte (Uncinula necator Burr.) in sive grozdne plesni (Botryotinia fuckeliana Fuck.). Preizkušali smo njihovo samostojno učinkovitost ter učinkovitost v kombinaciji s stoodstotnim odmerkom fitofarmacevtskih sredstev (FFS) ali sedemdesetodstotnim odmerkom FFS. Stopnjo okužbe smo ocenjevali po standardni vizualni metodi z opazovanjem napadene površine listja in grozdja. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbotovi formuli, ki upošteva razmerje med stopnjo napada pri škropljenih in neškropljenih variantah. Rezultati kažejo, da dodajanje testiranih biostimulatorjev fitofarmacevtskim sredstvom lahko poveča učinkovitost le teh pri zatiranju preučevanih bolezni. Testirani biostimulatorji pa samostojno niso primerni za zatiranje, saj je njihova učinkovitost v primeru močnega napada bolezni premajhna. Njihov učinek je viden tudi na količini pridelka, le-ta se je povečala pri varianti, kjer smo jih dodali stoodstotnemu odmerku FFS.
Keywords: vinska trta, bolezni, biostimulatorji, pridelek
Published in DKUM: 12.09.2019; Views: 1672; Downloads: 0 |
5. Vpliv biostimulatorja na razvoj pšenice (T. aestivum L.) in na stopnjo napada glivičnih bolezniAna Grilc, 2018, bachelor thesis/paper Abstract: V obdobju 2016–2017 smo izvedli poljski poskus z ozimno pšenico sorte 'Illico', na katero smo dvakrat v rastni dobi (BBCH 23 in 37–38) nanesli biostimulator Bombardier® (Kimitec Group). Pripravek je pridobljen z bakterijsko fermentacijo rastlinskih tkiv. Po standardni EPPO-metodi smo z vizualnim ocenjevanjem določevali delež površine listov ali klasov, ki jih je napadlo 5 različnih gliv. Analizirali smo 100 naključno izbranih listov ali klasov iz vsake parcelice. Pred vsako aplikacijo biostimulatorja in po njej smo izvedli preprosto meritev višine rastlin (od najvišjega lista do tal). Po opravljeni žetvi smo v laboratorij poslali vzorce zrnja, kjer se je izvedla analiza kakovostnih parametrov. Rezultati so pokazali, da so bile s pripravkom Bombardier® tretirane rastline nekoliko bolj vitalne in so dosegle značilno višji pridelek. Pri analizi kakovostnih parametrov smo statistično značilen učinek uporabe biostimulatorja ugotovili le pri vsebnosti proteinov, ki se je iz 12,12 % povišala na 12,87 %. Glivična obolenja niso imela značilnega vpliva na oblikovanje pridelka. Uporaba pripravka ni imela značilnega vpliva na pojav glivičnih bolezni pšenice.
Keywords: pšenica, biostimulatorji, pridelek, zdravstveno stanje, kakovost pridelka
Published in DKUM: 25.07.2018; Views: 1289; Downloads: 189
Full text (1,06 MB) |
