1. Testiranje herbicidnega učinka biostimulatorja na rastlinski podlagi : magistrsko deloŽan Fuks, 2022, master's thesis Abstract: V poskusu smo testirali herbicidni učinek biostimulatorja na rastlinski podlagi – Stopeco® (organsko gnojilo z rastlinskimi izvlečki) in primerjali učinek različnih odmerkov pripravkov na podlagi snovi glifosat, pelargonske kisline, ocetne kisline in olja agrumov na različnih lokacijah po Sloveniji v vinogradih, sadovnjakih in na njivi, spomladi leta 2022. Namen poskusa je bil dokazati, da lahko uporaba pripravka Stopeco® služi kot ena izmed alternativnih metod zatiranja plevelov. Testiranje herbicidnega učinka smo izvedli v dveh stopnjah. V prvi aplikaciji smo uporabili nižje odmerke pripravka Stopeco® in ugotovili statistično manjšo učinkovitost od pripravka na podlagi snovi glifosat ter na obravnavanjih z višjimi odmerki dobili statistično višjo ali enako učinkovitost od ostalih obravnavanih alternativnih pripravkov. Herbicidni učinek pripravka Stopeco® se je pri številnih testiranih plevelih gibal od 15 do 50 % na celotni plevelni populaciji posameznega obravnavanja. V drugi aplikaciji pa smo testirali višje odmerke pripravka Stopeco® in dobili rezultate skupne učinkovitosti zatiranja plevelov med 60 in 90 %, kar se lahko skorajda primerja z učinkovitostjo pripravka na podlagi snovi glifosat. Herbicidni učinek biostimulatorja Stopeco® je višji pri večjih odmerkih in učinkovitost zatiranja je boljša na širokolistne plevele kot na ozkolistne plevele. Glede na rezultate, uporaba pripravka Stopeco® predstavlja eno izmed potencialnih alternativnih možnosti zatiranja plevelov.
Keywords: herbicidni učinek, biostimulator, Stopeco®, pleveli, herbicidi
Published in DKUM: 28.09.2022; Views: 760; Downloads: 110
 Full text (2,68 MB) |
2. Vpliv biostimulatorjev za izboljšanje kakovosti pridelka jabolk pri sorti zlati delišeš : diplomsko deloJože Stojnšek, 2022, undergraduate thesis Abstract: Z uporabo biostimulatorjev zmanjšujemo potrebo po gnojenju in izboljšujemo splošno vitalnost, odpornost in rast rastlin ter jih tako ščitimo pred okužbami od škodljivih organizmov. Uspešno jih lahko uporabimo v vseh panogah kmetijstva, vendar pa so kljub veliko raziskavam, ki so jih že naredili, biostimulatorji med raziskovalci in kmetovalci še zelo nepoznani. Sestavljajo jih naravne ali sintetične snovi, lahko pa so tudi kombinacija obojih. Čeprav z gotovostjo ne moremo trditi, kako točno delujejo na rastlino, lahko rečemo, da vplivajo neposredno na fiziološke procese, kar zagotavlja korist za rast in razvoj ter za odzivanje na vodni stres, slanost in strupene elemente
Keywords: Biostimulator, jablana, bolezni, škropilni program, škodljivci, ostanki FFS.
Published in DKUM: 20.09.2022; Views: 667; Downloads: 41
Full text (965,33 KB) |
3. Testiranje biostimulatorja na podlagi alg, bakra in hitosana za zatiranje bolezni in škodljivcev jablanAnja Preložnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: V letu 2019 se je v sadovnjaku jablan sorte gala v Pivoli izvedel poljski poskus, v katerem se je testiral biostimulator. Sestavine biostimulatorja so bile alge iz družine Spirulina sp. ter tribazični bakrov sulfat in cinkov sulfat s protiglivičnim delovanjem. Pripravek je vseboval tudi kaolin in eterično olje žajblja. V poskusu je bilo pet obravnavanj. V prvem obravnavanju so se jablane škropile s polnim škropilnim programom brez biostimulatorja. V drugem obravnavanju se je polnemu škropilnemu programu dodal biostimulator. Pri tretjem obravnavanju se je škropilni program zmanjšal za polovico in dodal biostimulator. V četrtem obravnavanju se je uporabil samo biostimulator. Peto obravnavanje je bila kontrola brez fitofarmacevtskih sredstev in biostimulatorja. Ocene bolezni in napadenost škodljivcev so se opravljale trikrat v času nanosov in ocenjevale z EPPO metodo. Rezultati so bili statistično analizirani s Tukey HSD testom. Učinkovitost škropilnih programov smo računali po standardni Abbot formuli. Rezultati so pokazali, da je sama učinkovitost biostimulatorja na bolezni nizka, vendar se ob uporabi hkrati s FFS njihov učinek poveča. Biostimulator zaviralno deluje na jabolčnega zavijača (Cydia pomonella) in uši (Aphis pomi), vendar povzroča mrežavost plodov. Količina pridelka pri uporabi samega biostimulatorja ni bila manjša od ostalih obravnavanj. Glede kakovosti plodov je dodatek biostimulatorja vplival na povečanje mase jabolk 1. razreda, vendar je njegova uporaba ovirala obarvanje plodov.
Keywords: biostimulator, baker, jablana, zatiranje bolezni
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1131; Downloads: 23
Full text (7,76 MB) |
