| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Prostorsko modeliranje bioplinskega potenciala za sočasno anaerobno razgradnjo živinskih in prehranskih odpadkov : doktorska disertacija
Tomaž Levstek, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Cilj raziskave je bil razviti interaktivni model GIS za iskanje primernih lokacij za postavitev mikro bioplinarne. Z modelom smo na podlagi razpoložljivih kvantitativnih in prostorskih podatkov o kmetijah in prehranskih odpadkih na izbranem območju iskali primerne lokacije za mikro bioplinarne, ki ob predvidenih proizvodnih parametrih omogočajo ekonomsko upravičeno proizvodnjo. Primarni vhodni substrati so goveji gnoj, prehranski odpadki in odpadna prehranska olja. Za izdelavo modela smo uporabili odprtokodni program QGis in podatke iz leta 2019, njegovo eksperimentalno validacijo pa smo izvedli na območju Gorenjske. Iz končnega izbora smo izločili farme z več kot 500 GVŽ, ker smo v svojem konceptu energetskih skupnosti predvideli samo zasebne manjše kmetije. S pomočjo večnivojskih interesnih območij smo nato določili optimalno razdaljo za oblikovanje skupka kmetij, ki sestavljajo potencialno energetsko skupnost s skupno bioplinarno. Pri tem smo zaradi čim nižjih transportnih stroškov upoštevali skupke na čim manjši površini, kar pomeni optimalno razdaljo med kmetijami. To razdaljo lahko v modelu poljubno spreminjamo glede na količino odpadkov v okolici ali druge prostorske dejavnike. V svojem izračunu smo določili spodnjo in zgornjo mejo števila GVŽ med 300 in 500. Skupkom GVŽ kot primernim lokacijam za mikro bioplinarne smo dodali lokacije prehranskih obratov ter njihovo količino oddanih prehranskih odpadkov in odpadnega jedilnega olja. Z dodajanjem uteži v obliki razdalje od primarnih skupkov GVŽ smo izločili vse lokacije, ki so brez odpadkov ali odpadnih olj. Preizkusili smo dva scenarija z različno razdaljo skupkov GVŽ in različno razdaljo območij prehranskih obratov. Za izhodišče smo vzeli štiri velikosti bioplinarn, in sicer 20 kW, 30 kW, 40 kW in 50 kW. Življenjska doba projekta je načrtovana za dobo 25 let, ko naj bi prišlo do tehnološke iztrošenosti tehnologije. Za bioplinarne smo načrtovali 8000 ur delovanja na leto. Osnova za izračun odkupne cene električne energije je referenčna cena 64,01 €/MWh za leto 2019, ki jo je pripravila Agencija za energijo. Osnovni ceni je dodano 82,9 € obratovalne podpore, ki jo vsako leto izračunava Borzen. K temu se prida še 8,29 € dodatne podpore za rabo 15-% deleža toplote v vhodni energiji bioplina, 8,29 € (10 %) za uporabo gnoja in gnojevke v več kot 30-% deležu in dodatnih 16,58 € (20 %) kot obratovalna podpora za vse naprave do 200 kW. Tako smo dobili zagotovljeno odkupno ceno 180,07 €/MWh. Za ceno toplote smo upoštevali povprečno ceno lastniških distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja (brez sistemov na lesno biomaso) za Gorenjsko, ki jo določa Agencija za energijo in je za leto 2019 znašala 102 €/MWh toplote. Za ekonomsko oceno investicije smo uporabili neto sedanjo vrednost (NSD), diskontirano dobo vračanja (DDV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Združevanje kmetij v skupke je potekalo v okviru dveh ločenih scenarijev na razdalji 350 in 500 metrov, združevanje prehranskih odpadkov in odpadnih maščob pa v petih interesnih pasovih pri razdalji 350, 800, 1000, 1500 in 2000 m. Pri tretjem scenariju smo z modelom iskali možnosti za mikro bioplinarno v občini Bled, ki ima zaradi velike turistične priljubljenosti razmeroma veliko turističnih namestitev in s tem večje količine prehranskih odpadkov. Pri prvem scenariju smo dobili 6 lokacij z interesnimi pasovi na petih razdaljah. Štiri lokacije se ponavljajo pri vseh razdaljah interesnih pasov (Naklo 1, Naklo 2, Kranj 1, Cerklje na Gorenjskem), dve lokaciji pa se pojavita v interesnem pasu 800 metrov (Šenčur) in 1000 metrov (Kranj 2). Samo na dveh lokacijah je NSV pozitivna (Naklo 1, Kranj 1), na preostalih štirih pa je negativna. Lokacija Naklo 1 ima pri razdalji 350 m NSV 50.254,30 €, ISD 13 % in DDV 20 let, pri razdalji 800 m so parametri enaki, pri razdalji 1000 m pa so NSV 56.182,85 €, ISD 13,6 % in DDV 21 let ter pri razdalji 1500 m NSV 65.614,98 €, ISD 13,8 % in DDV 21 let. Na lokaciji Kranj 1 so pri razdalji 350 m
Keywords: bioplin, mikro bioplinarna, mapiranje GIS, prehranski odpadki, energijske samooskrbne skupnosti, ekonomika bioplinarne
Published in DKUM: 26.09.2023; Views: 552; Downloads: 53
.pdf Full text (3,20 MB)

2.
ENERGETSKI POTENCIAL TRDNIH KOMUNALNIH ODPADKOV NA GORENJSKEM
Martin Pavlovčič, 2014, master's thesis

Abstract: V Sloveniji imamo Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sledi evropski politiki ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni, da imata snovna izraba in reciklaža prednost pred energetsko izrabo odpadkov. Kljub temu pa je za preostanek odpadkov po mehansko biološki obdelavi potrebno ustrezno poskrbeti, saj se ne sme odlagati odpadkov z zadostno kurilno vrednostjo in biološko razgradljivih odpadkov. Za rešitev tega problema je potrebno del odpadkov z zadostno energetsko vrednostjo termično obdelati oziroma sežgati in energetsko izkoristiti, biološko razgradljive odpadke pa kompostirati ali obdelati v bioplinarni. Zato smo analizirali možnost energetske izrabe odpadkov, ki nastanejo na Gorenjskem, v lokalnem okolju.
Keywords: termična obdelava odpadkov, ekonomika sežigalnice, bioplin, ekonomika bioplinarne, energetika
Published in DKUM: 18.07.2014; Views: 2139; Downloads: 307
.pdf Full text (4,47 MB)

3.
Bioplinarne kot dejavnik ogrožanja okolja - študija primera Bioplinarne Lokve : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Marko Škedelj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je osredotočeno na obratovanje Bioplinarne Lokve pri Črnomlju, katere gradnja se je pričela leta 2006 v neposredni bližini urbanega območja, ob tamkajšnji prašičji farmi. V bioplinarni so v procesu predelave uporabljali biološko razgradljive odpadke, katerim so dodajali prašičjo gnojevko s sosednje farme. Umestitev objekta in njegovo obratovanje, pri katerem se je v okolico širil neznosen smrad, so pri ljudeh vzbudili občutke ogroženosti in nevarnosti, kar je skupaj z ostalimi motečimi dejavniki povzročilo odpor javnosti in ustanovitev civilne iniciative Društva Proteus. Pritiski javnosti in civilne iniciative so povzročili ustreznejšo odzivnost pristojnih inšpekcijskih organov Ministrstva za kmetijstvo in okolje ter Veterinarske uprave, da so izvedli ustrezne nadzore. Med opravljanjem nadzora so bile ugotovljene kršitve pri vnosu odpadnih snovi v proces predelave, kar je imelo za posledico vsebnost nevarne bakterije Salmonella in previsoko vsebnost težkih kovin v biognojevki, ki so jo trosili po kmetijskih površinah Bele krajine. Zaradi pritiskov javnosti in ugotovljenih kršitev je bil lastnik prisiljen zaustaviti obratovanje bioplinarne, ki je v letu 2013 prešla v lastništvo družbe Petrol. Z analizo delovanja bioplinarne in zakonodaje, ki uravnava in določa delovanje tovrstnih objektov, so bile ugotovljene pomanjkljivosti posameznih pravnih aktov, ki se nanašajo na gradnjo objektov in določanja posameznih mejnih vrednosti. Rešitev vprašanja bioplinarn je predvsem v spremembi zakonodaje, ki mora biti določnejša in mora omogočati tudi učinkovitejši nadzor. V tovrstnih postopkih pa bi bilo potrebno omogočiti in upoštevati tudi argumentirano delovanje civilne iniciative.
Keywords: okolje, bioplin, bioplinarne, biološki odpadki, ogrožanje okolja, ekološka kriminaliteta, varovanje okolja, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 06.05.2014; Views: 2032; Downloads: 313
.pdf Full text (464,67 KB)

4.
Energetska vrednost zbranih količin biogenih odpadkov v letu 2011 v Pomurju
Timotej Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Biogeni odpadki so ostanki hrane, kuhinjski odpadki, odpadki z vrtov in parkov, gnojevka, živalski gnoj ali drugi odpadki, kot so papir, karton in odpadni les. Ti imajo določeno energetsko vrednost, ki predstavlja neki energetski potencial. Lahko se razgradijo (ostanki hrane, odpadno jedilno olje, gnojevka), če so izpostavljeni anaerobnim ali aerobnim procesom razgrajevanja ali jih uporabimo za kurjenje (papir, karton, les). V nalogi so z uporabo geografskega informacijskega sistema obdelani podatki o zbranih količinah biogenih odpadkov v letu 2011 v občinah Pomurja. Iz zbranih količin so izračunani energetski potenciali za odpadke, primerni za kompostiranje in zbrano odpadno jedilno olje. Izračun energetskega potenciala zbranih količin odpadnega jedilnega olja je narejen za predelavo v biodizel in predelavo v bioplinarni. Nadalje so izračunani tudi energetski potenciali zbranega odpadnega lesa, ki se lahko uporabijo za kurjavo. Izračunani potencial Pomurja za leto 2011 znaša, glede na energetsko vrednost biogenih odpadkov, lesa ter jedilnega olja, 4.099,65 MWh. Ob predpostavki, da je bilo zbranih le 27 % odpadnega materiala, lahko izračunamo, da teoretični energetski potencial Pomurja znaša 15.225 MWh (pri 100 % izkoristku).
Keywords: biogeni odpadki, bioplinarne, energija, Pomurje.
Published in DKUM: 14.10.2013; Views: 1328; Downloads: 103
.pdf Full text (776,40 KB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica