| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 7 / 7
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Kemijsko recikliranje PLA plastičnih odpadkov s hidrotermičnimi postopki : magistrsko delo
Ema Šušteršič, 2024, master's thesis

Abstract: Polimlečna kislina oz. PLA je popolnoma biološko razgradljiv polimer, ki velja za enega najbolj obetavnih polimerov na biološki osnovi in predstavlja odlično alternativo plastiki na osnovi nafte. Njen osnovni gradnik je mlečna kislina, ki nastane s fermentacijo sladkorjev pridobljenih iz obnovljivih virov. Namen magistrske naloge je bil preučiti recikliranje odpadne plastike iz PLA z uporabo podkritične vode, ki predstavlja zeleno in perspektivno tehnologijo. Preučili smo pridobitev tako glavnih (monomer PLA- mlečna kislina) kot tudi sekundarnih produktov (različne organske kisline). Eksperimente smo izvajali z dvema različnima materialoma PLA, in sicer osnovno PLA in odpadno PLA pri različnih temperaturah (180, 200, 250 in 300 °C), različnih reakcijskih časih (10, 20, 30 in 60 min) in v različnih atmosferah (dušik in zrak). Po reakciji razgradnje smo kot produkt dobili tri faze (trdno, vodno in plinasto fazo). V vseh primerih smo najvišje izkoristke dosegli v vodni fazi, medtem ko so se izkoristki trdne faze z zviševanjem temperature in reakcijskega časa, tekom reakcije razgradnje zniževali, izkoristki plinov pa naraščali. Glavni produkt razgradnje PLA je mlečna kislina, ki smo jo analizirali s HPLC metodo. Optimalni pogoji za pridobitev najvišje koncentracije mlečne kisline pri razgradnji osnovne PLA smo dosegli pri 250 °C in 30 min in je v zračni atmosferi znašala 43,6 mg/mL (87,2 %), medtem ko smo v dušikovi atmosferi pridobili malenkost nižjo koncentracijo mlečne kisline in sicer 43,4 mg/mL (86,6 %). Pri razgradnji odpadne PLA smo v vodni fazi zasledili nižje koncentracije mlečne kisline, saj odpadna PLA vsebuje tudi primesi in aditive, ki po reakciji ostanejo v trdnem ostanku. V vodni fazi smo v manjših koncentracijah pridobili tudi ocetno, mravljično, akrilno, oksalno in propanojsko kislino. Pri povišani temperaturi (300 °C) pa se mlečna kislina in sekundarni produkti pričnejo razgrajevati v pline. Vodni fazi smo določili tudi vsebnost totalnega ogljika (TC). Najvišjo koncentracijo TC smo določili pri razgradnji osnovne PLA (24,9 mg/mL) pri 250 °C in 30 min v zračni atmosferi . Na koncu smo s pomočjo FTIR analize okarakterizirali še trdni preostanek, ki je nastal po reakciji.
Keywords: bioplastika, polimlečna kislina (PLA), mlečna kislina, recikliranje, hidrotermična razgradnja, podkritična voda
Published in DKUM: 02.04.2024; Views: 318; Downloads: 6
.pdf Full text (3,70 MB)

2.
Študija trajnosti in izzivov oskrbovalne verige bioplastike
Luka Uršič, 2020, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana tematika bioplastike kot trajnostne rešitve tesno povezana s količino plastičnih odpadkov, ki jo potrošniška družba proizvaja. Ker je problematika vsak dan večja, stopnja reciklaže pa ne raste premo sorazmerno s produkcijo odpadkov, je vpeljava novih alternativ ključnega pomena. Kljub številnim pozitivnim lastnostim ima konvencionalna plastika na okolje in prostor izrazito negativen vpliv, zato je iskanje rešitev v okvirih trajnostnega razvoja ter uvajanje tehnoloških izboljšav več kot nujno. Kot možno alternativo bomo predstavili bioplastiko, saj se uveljavlja splošno mnenje, da bi le-ta lahko pripomogla k manjši okoljski obremenitvi. Analizirali ter kritično ovrednotili bomo oskrbovalno verigo bioplastike ter teoretični del namenili izzivom, s katerimi se trajnostne rešitve soočajo. Raziskovalni del je namenjen primerjalni analizi dobrih praks, kjer nas je zanimala vpeljava bioplastike kot alternativne rešitve v slovenski prostor kot tudi njena oskrbovalna veriga ter analiza trajnosti. Raziskavo smo izvedli z metodo polstrukturiranih intervjujev, s pomočjo katerih smo želeli podrobno raziskati tematiko izdelave bioplastike v praksi, jo kritično ovrednotiti ter jo umestiti v koncept trajnostnih rešitev.
Keywords: bioplastika, biorazgradljiva plastika, biopolimer, oskrbovalna veriga, trajnostni razvoj
Published in DKUM: 22.04.2021; Views: 1007; Downloads: 137
.pdf Full text (1,89 MB)

3.
Razvoj biorazgradljivih škrobnih folij z vgrajenimi rastlinskimi ekstrakti : diplomsko delo
Anita Krajnc, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem desetletju se je pojavilo ponovno zanimanje za pretvorbo škroba v plastični material – termoplastični škrob, ki lahko nadomesti materiale izdelane iz fosilnih virov npr. nafto. V raziskavi v okviru diplomskega dela smo razvili biorazgradljive škrobne folije, katerim smo z dodajanjem različnih naravnih rastlinskih ekstraktov izboljšali njihove lastnosti. Kot osnovno surovino smo uporabili krompirjev škrob. Temu smo v razmerju 10:1 in 1:5, ob prisotnosti glicerola in brez glicerola, dodajali tri vrste naravnih ekstraktov, in sicer rožmarin, timijan in hitozan. Naredili smo tudi kontrolni vzorec brez ekstraktov. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kakšen vpliv imajo različni naravni ekstrakti ter razmerje in dodatek glicerola na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: določanje tališča z talilno mizico, stičnega kota z goniometrom, ugotavljanje % antioksidativnosti z ABST metodo in določanje funkcionalnih skupin z ART-FTIR metodo. Ugotovili smo, da rezultati kažejo dobra izhodišča za potencialno in praktično uporabo in da so rezultati v skladu z načeli bioekonomije in krožnega gospodarstva.
Keywords: bioplastika, biorazgradljiva plastika, bioekonomija, škrob, folije
Published in DKUM: 21.12.2020; Views: 1095; Downloads: 168
.pdf Full text (1,89 MB)

4.
Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase : magistrsko delo
Ana Podgoršek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina , drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.
Keywords: Bioplastika, kompozit, utrjevalna faza, polilaktid, mikroalge, biomasa, polimeri.
Published in DKUM: 07.01.2019; Views: 1343; Downloads: 151
.pdf Full text (3,19 MB)

5.
Prihodnost embalaže iz biorazgradljive plastike
Andreja Kavčič, 2015, master's thesis/paper

Abstract: Danes si ne predstavljamo življenja brez embalaže. V logistiki lahko embalažo obravnavamo kot sestavni del logističnega sistema. Ta je lahko papirnata, steklena ali plastična, njen glavni namen pa je, da v njo pakiramo prehranske izdelke, pijače, igrače, zdravila, večje gospodinjske in tehnične naprave in še bi lahko naštevali. V svetu embalaže se vedno več pojavlja biorazgradljiva plastika. Ta se v okolju hitreje razgradi, vendar to ne pomeni, da jo lahko brez slabe vesti odmetavamo v naravo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo definirali osnovne pojme o embalaži, razgradnji in biorazgradljivosti, bioplastiki ter biorazgradljivi plastiki. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo pogledali tržne analize stanja biorazgradljive plastike na svetovnem, evropskem in slovenskem trgu, trende in napovedi za biorazgradljivo plastiko. Za posnetek stanja smo izvedli tudi anketo. Prav tako smo vključili dve slovenski podjetji, ki se ukvarjata s prodajo biorazgradljive plastike. Na podlagi pridobljenih podatkov bomo v zaključku podali predloge rešitve in možnosti za nadaljnji razvoj.
Keywords: embalaža, bioplastika, biorazgradljiva plastika
Published in DKUM: 29.09.2015; Views: 21643; Downloads: 437
.pdf Full text (2,12 MB)

6.
PRIHODNOST BIOPLASTIKE
Aljaž Daković, 2010, final seminar paper

Abstract: V diplomskem seminarju sem predstavil pot od preučitve trga bioplastike, do predloga poslovne ideje za slovenski trg. V delu je predstavljen nov material - bioplastika, njeno tržno stanje in prihodnost in kako bi lahko bioplastika predstavljala pomemben razvojni potencial za slovensko gospodarstvo. Prav tako je podan predlog projekta, ki se naslanja na trenutno zakonodajo in tržne napovedi. Projekt je v začetni fazi, vendar nakazuje možnost pridobivanja finančnih virov, končno organizacijsko strukturo, in kar je najpomembnejše, zanimiv izdelek za domači in tuji trg, kot ga predlagajo analize. V začetku diplomskega seminarja beseda teče o bioplastiki. Treba je razčistiti vse osnovne pojme, preden nadaljujemo z analizo tržišča. Sledi analiza svetovnega in evropskega dogajanja in analiza trenutnega stanja trga gum in umetnih mas v Sloveniji. S primerjanjem teh analiz se razkrije potencialna tržna niša, za katero je v zametkih pripravljen projekt. Projekt je zastavljen na nacionalni ravni, ker skozi analizo zakonodaje opažamo da v Sloveniji še ni veliko postorjenega za proizvodnjo izdelkov iz bioplastike v. Hkrati je projekt zastavljen z vidika države, ker lahko bioplastika predstavlja visoko tehnološko razvojno smernico, ki jo Slovenija nedvomno potrebuje. Če bi se zastavile pravilne nacionalne strategije, bi to lahko pomenilo veliko možnosti za že močno slovensko industrijo predelave umetnih mas oziroma celotno gospodarstvo nasploh.
Keywords: Bioplastika, analiza evropskega trga bioplastike, analiza svetovnega trga bioplastike, analiza trga gum in umetnih mas, pojem sintetične plastike, analiza tržnega potenciala bioplastike, proizvodnja biološko pridelanih živil v biološko razgradljivi embalaži, projekt bioplastike v Sloveniji, biloška razgradnja in kompostiranje
Published in DKUM: 21.12.2010; Views: 3737; Downloads: 578
.pdf Full text (1,31 MB)

7.
Okoljsko ekonomska analiza uporabe biopolimernih materialov namesto plastike
Darjan Savič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo vključuje vse pomembnejše publikacije, LCA študije in druge analize, ter poskuša predstaviti dejansko stanje biopolimerov na trgu. V njem so opisani pomembnejši tipi biopolimerov, njihova raba in standardi, kateri določajo kriterije, ki jih kot take opredeljujejo. Pomembnejši del naloge opisuje vpliv biopolimerov na okolje, z ekonomsko analizo pa želimo prikazati skupne lastnosti slednjih s posameznimi polimeri iz nafte, oboje pa cenovno ovrednotiti. V delo je vključena tudi prva na tem področju narejena raziskava o ozaveščenosti ljudi o obstoju biopolimerov in ravnanju z njimi, za podjetje BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje, pa je bila opravljena študija o možnostih zamenjave pomembnejših tipov uporabljanih plastik s tipi iz bioplastike.
Keywords: Bioplastika, biopolimeri, biorazgradljivi polimeri, kompostno razgradljivi polimeri, ASTM D6400, En13432, Oxo razgradljivi polimeri, PLA, PHA, PHB, biopolimeri iz škroba, polimeri iz obnovljivih virov, kompostni sistem Siloda
Published in DKUM: 18.11.2010; Views: 2391; Downloads: 276
.pdf Full text (2,42 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica