1. Izzivi in potenciali uporabe procesa osmoze pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda : magistrsko deloRebeka Kogelnik, 2021, master's thesis Abstract: Tekstilne industrije po vsem svetu letno proizvedejo ogromne količine odpadnih voda. Te pa zaradi svoje onesnaženosti predstavljajo velik okoljski problem. Proces osmoze pa zaradi ekonomičnosti in učinkovitosti v zadnjih letih kaže velik potencial pri obdelavi odpadnih voda. V magistrski nalogi so predstavljeni rezultati obdelave sintetičnih tekstilnih odpadnih voda s procesom osmoze. Tekstilne vode so bile pripravljene po recepturi iz industrijskega tekstilnega obrata v tovarni Galeb d.d. v Omišu, na Hrvaškem. Pri procesu osmoze smo uporabljali biomimetične membrane z vstavljenimi molekulami proteina akvaporina. Zanimalo nas je, kako na proces vpliva spreminjanje različnih parametrov filtracije. Spreminjali smo pH vhodne raztopine, pretok črpalke, koncentracijo barvila, koncentracijo in vrsto gonilne raztopine, volumen raztopin in smer toka. Rezultati kažejo, da je proces osmoze učinkovit pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Na proces bistveno vpliva izbor primerne gonilne sile, zagotoviti pa je potrebno dovolj visoko razliko v osmotskih tlakih med vhodno in gonilno raztopino.
Keywords: proces osmoze, tekstilna odpadna voda, reaktivna barvila, biomimetične membrane
Published in DKUM: 26.05.2021; Views: 1083; Downloads: 149
 Full text (11,52 MB) |
2. Odstranjevanje sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa : magistrsko deloTjaša Goltnik, 2020, master's thesis Abstract: V magistrskem delu so predstavljeni rezultati, ki smo jih pridobili tekom odstranjevanja sledov organskih onesnaževal iz modelnih odpadnih vod z uporabo osmoznega procesa. Pri tem smo uporabili votlo-vlaknaste biomimetične akvaporinske FO membrane, ki imajo na notranji strani vlaken vstavljene molekule proteina akvaporina. Ugotavljali smo ali te membrane v celoti zadržijo različne farmacevtske učinkovine iz skupine farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego, natančneje iz podskupine farmacevtskih učinkovin in sicer natrijev diklofenak, naproksen, karbamazepin, azitromicin in sulfametoksazol. Prav tako smo proces osmoze izvajali pri spremenjenih pogojih (pH, pretok črpalke, smer toka, različni volumni DS in FS, koncentracija in vrsta DS). Rezultati so pokazali, da je proces osmoze učinkovit za odstranjevanje zdravilnih učinkovin iz odpadne vode, na membrano in potek procesa pa ima največji vpliv sprememba pH in koncentracija DS.
Keywords: proces osmoze, akvaporinske biomimetične membrane, votlo-vlaknaste membrane, organska onesnaževala v sledovih, odpadne vode, osmotski tlak
Published in DKUM: 08.10.2020; Views: 1251; Downloads: 154
Full text (3,38 MB) |
3. Uporaba biomimetičnih membran pri koncentriranju naravnih sokovMateja Pulko, 2017, undergraduate thesis Abstract: Za koncentriranje naravnih sokov uporabljamo različne procese. V diplomskem delu smo za koncentriranje želeli uporabljati proces osmoze, saj se proces zdi uspešen in ekonomičen. Procesu osmoze že posvečajo veliko pozornosti pri čiščenju odpadnih voda, pridobivanju pitne vode in tudi za prehrambeno industrijo.
Namen našega dela je bil koncentrirati naravni pomaranči sok s procesom osmoze in s pomočjo biomimetične membrane. Za delo smo uporabili biomimetično membrano, za katero je značilno, da ima vgrajene proteine akvaporine, ki omogočajo hitrejši prenos snovi in hkrati zavirajo povratni tok topljenca.
Eksperimente smo izvajali tako, da smo si izbrali različne pogonske raztopine, kot so NaCl, CaCl2, MgCl2 in NaCl v kombinaciji s saharozo, med katerimi smo želeli določiti idealno pogonsko raztopino za proces koncentriranj pomarančnega soka. Za vhodno raztopino smo uporabljali ultra čisto vodo, kombinacijo sladkorjev in sveže iztisnjen pomarančni sok.
Med procesom osmoze je bila aktivna plast biomimetične membrane v stiku z vhodno raztopino, kar je omogočalo hitrejši pretok. Delo je potekalo s konstantno hitrostjo črpalk pri sobni temperaturi. Merili smo spremembo mase in prevodnosti vhodne raztopine. Rezultate dela smo prikazali na grafih pretoka v odvisnosti od časa.
Keywords: biomimetične membrane, osmoza, koncentriranje sokov, pogonska raztopina, osmotski tlak
Published in DKUM: 19.06.2017; Views: 1403; Downloads: 104
Full text (2,60 MB) |
4. VPLIV OBRATOVALNIH POGOJEV NA HITROST PRENOSA VODE PRI PROCESU OSMOZEVeronika Kolar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Osmoza je membranski proces, ki mu zadnja leta posvečajo veliko pozornosti, še posebej zato, ker predstavlja možnosti za boljše in predvsem bolj ekonomično pridobivanje pitne vode ter ponovno uporabo industrijskih in odpadnih voda. Pri prenosu snovi je pomembna pravilna izbira vhodne in gonilne raztopine, saj proces osmoze izkorišča razliko v osmotskem tlaku med dvema raztopinama. Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv različnih obratovalnih pogojev na prenos snovi skozi asimetrično membrano med procesom osmoze. Uporabili smo biomimetične membrane z vgrajenimi proteini akvaporini, za katere je značilno, da omogočijo hitrejši pretok molekul vode skozi membrano in hkrati zmanjšajo povratni tok topljenca v vhodno raztopino. V prvem delu smo določali vpliv uporabe treh različnih gonilnih raztopin, in sicer vodne raztopine NaCl, CaCl2 in MgCl2. Hkrati smo spremljali tudi spremembe glede na različne koncentracije raztopine NaCl. Gonilne raztopine, ki so imele za topljenec soli z višjo molsko maso in večjim premerom ionov, to sta v našem primeru CaCl2 in MgCl2, so imele manjši povratni tok topljenca skozi membrano, kar je ena izmed lastnosti dobrih gonilnih raztopin. Višje koncentracije raztopin pa so rezultirale višji pretok molekul vode skozi membrano. Višji pretok vode skozi membrano smo opazili tudi pri procesu osmoze, kjer je aktivna stran membrane bila v stiku z gonilno raztopino. Hitrost pretoka raztopin na vsaki strani membrane je tudi eden izmed obratovalnih parametrov, ki smo ga spreminjali in spremljali vpliv na prehod vode skozi asimetrično membrano. Eksperimenti so bili izvedeni pri dveh različni pretokih raztopin, in sicer, 50 mL/min in 70 mL/min. Ugotovili smo, da ob spremenjenih pretokih, ne pride do bistvenih sprememb pri fluksu vode in povratnemu toku topljenca. Ravno tako, smo vpliv hitrosti pretoka spremljali med mašenjem membrane z alginatom, kjer tudi ni prišlo do sprememb v prenosu snovi skozi membrano. Na koncu smo s pridobljenimi meritvami določili koeficient permeabilnosti A in koeficient selektivnosti B, kjer smo ugotovili, da sta dosti bolj odvisna od obratovalnih pogojev kot sama hitrost snovi skozi membrano
Keywords: osmoza, biomimetične membrane, gonilna raztopina, permeabilnost, selektivnost
Published in DKUM: 30.09.2016; Views: 1454; Downloads: 119
Full text (1,84 MB) |
