1. Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKlemen Štimec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo z naslovom Globoki ponaredki pri tehnologiji pristopne kontrole na mobilnih napravah predstavlja tri, med seboj povezane, segmente sodobnega sveta skozi temo varnosti. V uvodnem delu predstavlja globoke ponaredke, opisuje nevarnosti, ki jih globoki ponaredki lahko predstavljajo ter opisuje možnosti njihovega prepoznavanja. V nadaljevanju je predstavljena uporaba tehnologije prepoznave obraza pri sistemih pristopne kontrole, konkretno na mobilnih napravah. Ker naloga opredeljuje delovanje sistema pristopne kontrole na mobilnih napravah, ki uporabljajo različne operacijske sisteme, je opisan način delovanja pristopne kontrole pri mobilnih napravah, na katerih sta nameščena operacijska sistema Android in iOS. V nadaljevanju diplomsko delo opisuje preizkus delovanja pristopne kontrole na mobilnih napravah, pri katerem je bil uporabljen globoki ponaredek, izdelan na podlagi fotografije uporabnika mobilne naprave. Kljub dejstvu, da je Akt o umetni inteligenci prišel v veljavo, ko so bili globoki ponaredki že dolgo med uporabniki spletnih vsebin, je zakonodaja na področju kaznivih dejanj, pri katerih je uporabljen globoki ponaredek obstajala že prej. To je v nalogi opredeljeno v poglavju o zakonodaji, kjer so navedena relevantna kazniva dejanja, ki jih je možno storiti z uporabo globokega ponaredka. Globoki ponaredki so opredeljeni tudi skozi pojem biometrije in varstva osebnih podatkov. Biometrija je opisana zaradi neposredne povezave z načinom prepoznave osebe oziroma preverjanja identitete.
Keywords: globoki ponaredki, pristopna kontrola, mobilne naprave, biometrija, osebni podatki, diplomske naloge
Published in DKUM: 22.01.2025; Views: 0; Downloads: 42
 Full text (4,21 MB) |
2. Uporaba biometrije na pametnih telefonih med študenti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnže Lajlar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Izraz biometrija izvira iz starogrške besede bios, ki pomeni življenje, in besede metric, ki pomeni meritev. Biometrija je veda, ki se ukvarja s prepoznavo ljudi in njihovih telesnih, fizioloških in tudi vedenjskih značilnosti. Z biometrijo je možno prepoznati posameznika na podlagi prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, DNK in načina drže. Biometrija je tehnologija, s katero preverjamo identiteto posameznikov na podlagi njihovih fizičnih lastnosti. Ta v primerjavi s starejšimi modeli varnostnega mehanizma, ki so uporabljali PIN in gesla, uporablja naprednejši varnostni mehanizem, ki temelji na prepoznavanju individualne značilnosti osebe. V sklopu diplomskega dela je bila opravljena raziskava o uporabi biometrije na pametnih telefonih med študenti. V njej je sodelovalo 124 študentov. Iz rezultatov ankete je bilo ugotovljeno, da večina študentov uporablja biometrijo na svojih pametnih telefonih, zavedajo se, kako se zavarovati pred različnimi napadi na biometrične podatke, in da večina anketiranih zaupa varnosti biometričnih funkcij in v njihovo delovanje. Opaziti je še, da se od 40 do 50 % anketiranih študentov ne strinja z implementacijo biometričnih funkcij v druge sfere študentskega življenja in z njihovo uporabo na fakultetah. Ugotovljeno je tudi, da večina študentov pozna dve vrsti uporabe biometrije na pametnih telefonih. Izmed njih sta najpogostejša prstni odtis in prepoznava obraza.
Keywords: biometrija, avtentikacija, prstni odtisi, prepoznava obraza, varovanje podatkov, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 139; Downloads: 100
Full text (1,37 MB) |
3. |
4. |
5. Biometrična varnostSabina Klinc, 2020, undergraduate thesis Abstract: Z digitalno tehnologijo, ki prodira v vsak vidik sodobnega življenja in sveta, je varovanje zaupnih informacij toliko težje. Nekoč so bila gesla in ključi zadostni za zagotavljanje varnosti podatkov, zdaj pa so izredno slabotni proti hekerskim napadom. Gesla so postala najšibkejša povezava v varnostnem sistemu organizacije. Zato postaja informacijska varnost vse pomembnejša. To je postavilo poudarek na biometrično varnost, saj je to edini učinkovit način dokazovanja identitete posameznika. Biometrija dobiva vse večji pomen v sodobnem svetu. Uporaba se povečuje, opazimo jo lahko na številnih območjih in se uporablja za različne namene. Z vidika posameznika ima biometrija veliko praktičnih prednosti pred tradicionalno varnostjo. Biometrija velja za hitrejšo, varnejšo in najbolj priročno vrsto varnosti. Dandanes jo uporabljamo že vsak dan, od tega, da odklenemo svoj mobilni telefon s prstnim odtisom, do tega, da se identificiramo na letališčih. Biometrija ima izredno veliko prednosti in nekateri celo menijo, da je popolna in se je ne da zaobiti. Vendar če se poglobimo, vidimo, da biometrija le ni neprebojna, kljub velikim prednostim ima vseeno veliko ranljivosti.
Keywords: biometrična varnost, informacijska varnost, biometrija, biometrični sistemi, nadzor dostopa
Published in DKUM: 17.11.2020; Views: 1069; Downloads: 265
Full text (1,42 MB) |
6. Biometrija, spolna dvoličnost in razmnoževalna biologija izbranih vrst rakovic (crustacea: decapoda) v severnem jadranuMona Rezaei, 2020, doctoral dissertation Abstract: Povzetek
Raziskovana je bila distribucija in struktura populacije 4 vrst rakovic (Decapoda: Crustacea), Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator in Liocarcinus vernalis, glede morebitnih učinkov na ribištvo in uporabo vlečnih mrež na njihovo populacijo. Raziskava je bila narejena v severnem Jadranu.
Kot del ribiške odprave, je bilo decembra 2013 v vodah severnega Jadrana ulovljenih skupaj 1100 primerkov, vseh 4 vrst. Rakovice so bile zbrane iz 32 vzorčnih postaj. Globina voda se je gibala med 10,6 m in 84 m. Izvedene so bile biometrične meritve ter prešteto je bilo število jajčec. (L. depurator in L. vernalis).
Razmerje samic in samcev (L. depurator, L. vernalis, M. lanata in G. rhomboides) je bilo sledeče - 1:1.5, 1:2, 1:0.8 in 1:57. Med vrstama L. depurator in L. vernalis ni bilo pomembnejših razlik v številu jajčec. Nobene pomembne povezave ni bilo ugotovljene med zunanjim oklepom (širina / dolžina) in številom jajčec teh rakovic. G. rhomboides ima očitno večji Fultonov pogojni indeks kot ostale vrste. Povezava med globino vode in merjenimi biometričnimi parametri so dale šibke, vendar pomembne rezultate, v glavnem pri samcih L. Vernalis. Rakovic obeh spolov je bilo obilo na vseh proučevanih globinah in ni bilo pomembnejše povezave med globino morja in številom rakovic. Samo v primeru (M. Lanata) je bila razporeditev le teh bolj izrazita na globinah manjših od 50 metrov, ne glede na spol. Samci L.vernalis so bili precej večji od samic, kar kaže na velikost spolne dvoličnosti. Ta velikost dvoličnosti je bila opažena pri M. lanata na stopnji zunanjega oklepa, brez večje razlike v mokri teži. Vseeno pri tej vrsti so bile samice večje, pri merjenju zunanjega oklepa, kot samci.
Keywords: Medorippe lanata, Goneplax rhomboides, Liocarcinus depurator, Liocarcinus vernalis, Biometrija, Severno Jadransko morje
Published in DKUM: 03.08.2020; Views: 1124; Downloads: 0 |
7. Metode biometričnega overjanja: sistematičen pregled literatureMatjaž Matjašec, 2018, master's thesis Abstract: Razvoj na področju biometrije nenehno raste. Raziskave naslavljajo izboljšave metod, za povečanje varnosti, učinkovitosti in uporabnosti, hkrati pa se pojavljajo nove biometrične karakteristike. Biometrične značilnost se uvršča v dve skupini, fizične in vedenjske. V magistrskem delu ugotavljamo, katera skupina biometričnih značilnosti je bolj natančna in katera je bolj vsiljiva. Za pridobitev in analizo podatkov je bil izbran sistematični pregled literature. Identificiranih je bilo 233 primernih znanstvenih publikacij, pretežno člankov. Ugotovitve kažejo, da so fizične metode bolj učinkovite, trend razvoja pa se nagiba k vedenjskim značilnostim, ki so hkrati manj vsiljive.
Keywords: biometrija, biometrične značilnosti, overjanje, vsiljivost, sistematičen pregled literature
Published in DKUM: 13.08.2018; Views: 1614; Downloads: 174
Full text (1,26 MB) |
8. Razvoj odločitvenega modela za izbiro multimodalne biometrične nadzorne tehnologijeTomaž Božič, 2016, master's thesis/paper Abstract: V magistrskem delu se ukvarjamo z razvojem prototipnega sistema za podporo odločanju pri izbiri multimodalne biometrične nadzorne tehnologije. V teoretičnem delu so predstavljene najbolj razširjene metode biometrične identifikacije in verifikacije. Nato smo predstavili sisteme za strojno učenje z metodo podatkovnega rudarjenja. Natančno smo predstavili tudi programsko orodje Orange in utemeljili, zakaj smo ga uporabili.
V empiričnem delu naloge smo razvili prototip večkriterijskega odločitvenega modela za pomoč svetovalcem/prodajnikom pri izbiri topologije sistema za potrebe varovanja določenega objekta. Model smo razvili s pomočjo sistema na podlagi strojnega učenja Orange. V modelu smo uporabili naslednje klasifikacijske metode: Naive Beyes, Neural Network, k NN, SVM, Random Forest in Classification Tree.
Model smo naučili in validirali na dejanskih podatkih obravnavanega podjetja. Kot najtočnejša metoda pri klasifikaciji se je izkazala metoda klasifikacije Random Forest z natančnostjo klasifikacije CA 98,63 %. Razviti model je pokazal zadovoljivo natančnost pri ustrezni izbiri sistema biometrične identifikacije in verifikacije.
Keywords: pristopna kontrola, biometrija, strojno učenje, klasifikacija, večkriterijski odločitveni modeli
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 3837; Downloads: 176
Full text (2,27 MB) |
9. UPORABA BIOMETRIČNIH METOD PREVERJANJA IDENTITETE PRI VSTOPU IN KONTROLI PRISOTNOSTIUroš Tomše, 2016, bachelor thesis/paper Abstract: Diplomsko delo obravnava uporabo biometričnih metod preverjanja identitete pri vstopu in pri kontroli prisotnosti v hitro rastočem podjetju.
Področje uporabe biometrije je celovito urejeno z različnimi pravnimi akti, kar zmanjšuje tveganje za zlorabo osebnih podatkov ter obenem v veliki meri otežuje uporabo biometričnih metod. V RS je uporaba biometrije možna le po načelu sorazmernosti, kar pomeni primernost glede na namen, ob predhodnem soglasju Informacijskega pooblaščenca. Podjetje mora varnostne zahteve opredeliti s svojo varnostno politiko predvsem na treh ključnih segmentih zagotavljanja varnosti v organizaciji; to so varnost objektov, varnost zaposlenih ter varnost podatkov.
Z analizo stanja v konkretnem podjetju je bilo ugotovljeno, da obstoječi sistem pristopne kontrole deluje ustrezno, prisotna pa so tveganja zaradi nedoslednega rokovanja z identifikacijskimi karticami.
Čitalniki prstnih odtisov so zaradi enostavne uporabe ter zanesljivosti metode najpogosteje uporabljani v sistemih pristopne kontrole. Praktični test uporabe čitalnikov je ustreznost tudi potrdil. S pridobljenimi različnimi čitalniki prstnih odtisov s slovenskega trga ponudnikov biometričnih sistemov kontrole pristopa in prisotnosti so bili v diplomskem delu opravljeni vsi potrebni testi, izsledki testiranja pa so potrdili predvidevanja o praktičnosti in zanesljivosti sistemov, ki za svoje delovanje uporabljajo biometrične metode.
Keywords: biometrija, prstni odtis, identifikacija, kontrola pristopa
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1868; Downloads: 273
Full text (2,24 MB) |
10. Vedenjska biometrika, Europol in slovenska policija : diplomsko delo univerzitetnega študijaGašper Gruden, 2015, undergraduate thesis Abstract: Pri procesu identifikacije in verifikacije identitet ljudi ima danes pomembno vlogo biometrija. Večina njenih postopkov se naslanja na fiziološke in fizikalne značilnosti posameznikov, manj poznana in redkeje uporabljana pa je vedenjska biometrija. Cilj naloge je preučiti področje vedenjske biometrije, ugotoviti značilnosti vedenjskih identifikatorjev in preveriti, v kolikšni meri se organi kazenskega pregona poslužujejo teh metod. Glavna prednost vedenjske biometrije je, da lahko kot podlago za identifikacijo uporabimo vsako vedenje posameznika in da lahko na neinvaziven način naenkrat nabiramo večje število identifikatorjev, kar olajša oblikovanje multimodalnih sistemov. Pri primerjavi s klasičnimi identifikatorji smo ugotovili, da sta za uspešnost identifikacije nujni izdelava in uporaba multimodalnih profilov, saj so vedenjski identifikatorji manj zanesljivi (manj univerzalni, se hitreje spreminjajo in lahko jih tudi zavestno kontroliramo).
Ob pomoči predstavnikov sodišč, strokovnjakov s področja kazenskega pregona in sodnih odločb smo ugotovili, da se vedenjska biometrija pri nas uporablja v majhni meri (izjemo predstavljata prepoznavi govorca in pisave). Podobno velja tudi za Europol, ki se na tem področju zanaša na delovanje lokalnih organov kazenskega pregona. Pri analizi pravne ureditve in sodne prakse postane jasno, da vedenjski identifikatorji niso enako zaščiteni kot klasični, kar delno izhaja iz dejstva, da je posameznikovo vedenje vsem vidno in se ga zato zlahka zajame oziroma posname. Naše mnenje je, da bi se morala pravila za hrambo in uporabo vedenjske biometrije približati pravilom, ki veljajo za klasične identifikatorje, saj omogočajo enak poseg v pravice in zasebnost posameznikov.
Keywords: biometrija, vedenjska biometrija, identifikacija, policija, policijsko delo, Europol, Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 23.10.2015; Views: 18109; Downloads: 201
Full text (601,73 KB) |
