| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 98
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Izraba lesne biomase za namene ogrevanja
Tomaž Rudl, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava izrabo lesne biomase za ogrevanje. Z namenom razlage konteksta so v nalogi najprej predstavljene alternativne vrste goriva (bolj natančno: fosilna goriva), sicer pa se naloga osredotoča na lesno gorivo (drva/polena, sekanci, briketi, peleti). V sklopu lesnega goriva najdemo tudi opise delovanja ogrevalnih naprav na lesno gorivo. V nadaljevanju se osredotočamo na problematiko vpliva nepravilnega kurjenja lesa na okolje ter zdravje ljudi. Poleg tega smo na kratko opisali tudi sodobne ogrevalne tehnike. V empiričnem delu je bila izvedena anketa o ogrevanju bivalnih prostorov na vzorcu stotih gospodinjstev, lociranih na različnih delih Slovenije. Med glavnimi cilji ankete sta bila: ugotoviti, katere energente uporabljajo anketirani in kakšni so povprečni stroški ogrevanja na kurilno sezono. Rezultate ankete smo analizirali z metodami opisne statistike. Poleg ankete smo opravili tudi intervju s strokovnjakom iz prakse. Na podlagi zbranih informacij so bili izoblikovani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Keywords: lesna biomasa, ogrevalne naprave, zelena energija
Published: 01.04.2021; Views: 69; Downloads: 16
.pdf Full text (1,32 MB)

2.
Swot analiza možnosti koriščenja naravnih energetskih virov v Pomurju
Ines Korošec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je izdelano z namenom spoznavanja naravnih energetskih virov, tako so predstavljeni sončna, vetrna, vodna, geotermalna energija in biomasa. Ob tem smo želeli prikazati možnosti njihovega izkoriščanja v Pomurju. Raziskave so pokazale, da so med najbolj zastopanimi naravnimi viri v Pomurju biomasa, zatem sledi uporaba Sonca in geotermija. Vetra zaradi njegove šibkosti in vode zaradi zaščitenosti v obravnavani regiji ne izkoriščamo. Na kratko smo povzeli tudi ovire, na katere naletimo ob izkoriščanju naravnih energetskih virov in ugotovili, da so največje prepreke v okoljski in prostorski zakonodaji, zato bi morala država nastopiti bolj suvereno. S pomočjo SWOT analize smo s stališča štirih vidikov (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti) ovrednotili lastnosti in posebnosti posameznega naravnega energetskega vira. Analiza nam je pomagala, da smo podrobno spoznali določen vir ter nam na preprost način pokazala, kje so njegove močne in šibke točke.
Keywords: obnovljivi viri, SWOT analiza, biomasa, Pomurje, geotermalna energija, hidroenergija, vetrna energija, sončna energija
Published: 03.12.2020; Views: 184; Downloads: 44
.pdf Full text (1,26 MB)

3.
Napredne obdelave biomase kot osnova za reciklirane materiale
Olivija Plohl, Lidija Fras Zemljič, 2020, final research report

Keywords: biomasa, reciklirani materiali
Published: 13.10.2020; Views: 176; Downloads: 10
.pdf Full text (917,77 KB)

4.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo
Robert Hren, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Keywords: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Published: 10.10.2019; Views: 512; Downloads: 115
.pdf Full text (3,22 MB)

5.
Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase
Ana Podgoršek, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina , drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela: ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.
Keywords: Bioplastika, kompozit, utrjevalna faza, polilaktid, mikroalge, biomasa, polimeri.
Published: 07.01.2019; Views: 530; Downloads: 83
.pdf Full text (3,19 MB)

6.
Zunanja montaža peletnega gorilnika na obstoječe kotle na kurilno olje
Nedeljko Grabant, 2018, master's thesis

Abstract: V Sloveniji je biomasa ekološka, trajnostna in ekonomsko zanimiva oblika ogrevanja. Zato želijo lastniki kotla na kurilno olje zaradi ekonomske računice kotel pogosto predelati za kurjenje na industrijske pelete. Če v tak kotel normalno montiramo peletni gorilnik, pride do povratnega udara plamena in s tem do pregorevanja stene plamene cevi gorilnika ter do slabega izkoristka kotla. Opisan problem rešimo z enostavno zunanjo montažo peletnega gorilnika s posebno izvedbo puše z vratci. Za še boljšo rešitev tega problema je mogoče izdelati simulacijo in/ali realistično meritev, da bi lahko imeli bolj idealno obliko plamena, povečanje učinkovitosti zgorevanja, merjenje razmernika zraka λ in druge parametre.
Keywords: gorilnik za pelete, zunanji gorilnik, peletni kotel, kotel na kurilno olje, plamena cev, biomasa
Published: 14.12.2018; Views: 917; Downloads: 112
.pdf Full text (14,01 MB)

7.
Vpeljava trajnostnih postopkov za ločitev bio-osnovanih gradnikov iz odpadne morske biomase za napredno uporabo
Ivan Knechtl, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo evtektičnih topil in njihovo uporabo za izolacijo hitina iz odpadnih lupin škampov, kvantitativnega in kvalitativnega določanja izoliranega hitina in sintezo hitozana iz pridobljenega hitina za izdelavo biofilmov. Pri študiji smo uporabili štiri različna evtektična topila iz mešanic komponent holin klorid – citronska kislina (CCCA), holin klorid – malonska kislina (CCMA), holin klorid – mlečna kislina (CCLA) in holin klorid – sečnina (CCU) za izvedbo 3-urne in 6-urne fragmentacije 1 g in 2 g zmletih lupin škampov v mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah. Za kvalitativno določanje izoliranega hitina smo uporabili FTIR spektroskopijo pri čemer smo dobljen spekter primerjali s spektrom komercialnega vzorca hitina. Morfološke karakteristike izoliranega hitina z uporabo sintetiziranih evtektičnih topil smo nato posneli s SEM mikroskopom. Hitozan smo pridobili preko N-acetilacije z uporabo 70 % raztopine natrijevega hidroksida pri povišani temperaturi. Filme na osnovi pridobljenega hitozana smo naredili z metodo ulivanja v kalup. Najboljše rezultate glede na izkoristek izolacije hitina iz vzorca smo dobili z evtektično zmesjo holin klorid – mlečna kislina (CCLA). V splošnem smo opazili trend povečanja izkoristkov izolacije hitina iz vzorca pri povečanju temperature in mase natehtanih zmletih lupin škampov. Ugotovili smo, da evtektična topila kažejo velik potencial kot okolju neškodljiv in trajnostni nadomestek konvencionalnim topilom, ki so toksična in okolju manj prijazna.
Keywords: Biopolimer, biofilm, hitin, hitozan, evtektična topila, odpadna morska biomasa, zelena kemija
Published: 09.10.2018; Views: 680; Downloads: 83
.pdf Full text (2,46 MB)

8.
Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomase
Sanja Potrč, 2018, master's thesis

Abstract: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Keywords: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Published: 05.10.2018; Views: 647; Downloads: 146
.pdf Full text (2,67 MB)

9.
Preračun toplotnih izgub stavbe ter izbira med kotlovnico na plin, kotlovnico na lesno biomaso ali kotlovnico z daljinskim ogrevanjem
Ivo Petrič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je narejena primerjava med tremi sistemi ogrevanja večstanovanjskih blokov v Mariboru. Opisani so trije mehanizmi prenosa toplote in izbrani energenti. Predstavljeni so investicijski in sezonski ogrevalni stroški, na podlagi katerih je narejena ekonomska primerjava. Izdelan je toplotni izračun po standardu SIST EN 12831.
Keywords: Daljinsko ogrevanje, lesna biomasa, zemeljski plin, ekonomski izračun, toplotni izračun, večstanovanjski bloki
Published: 04.10.2018; Views: 374; Downloads: 97
.pdf Full text (6,17 MB)
This document has many files! More...

10.
Možnost razvoja obnovljivih virov energije v Pomurju
Patrik Kodba, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali čedalje bolj pomembno temo, in sicer obnovljive vire energije. Ti so čedalje bolj pomembni zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo fosilna goriva, ki so še vedno prevladujoči vir pridobivanja energije. Osredotočili smo se na Pomurje, lastnosti izbrane regije in možnosti postavitve posameznih elektrarn na obnovljive vire. S pomočjo izbrane literature smo ugotovili, da v Pomurju ni dovolj konstantnega vetra za postavitev vetrnic, da obstaja potencial za biomaso, vendar je v primerjavi s potencialom v ostalih delih Slovenije manjši zaradi velikega števila kmetijskih površin. Za sončno energijo smo ugotovili, da je poleti velik izkoristek, pozimi pa zelo slab zaradi majhnega števila sončnih dni. Za geotermalno energijo je na celotnem področju Pomurja velik potencial, vendar tam, kjer se izkorišča, se izkorišča zgolj za zdravilišča. Za bioplinarne lahko povemo, da ima Pomurje zelo velik potencial, saj ima veliko kmetijskih dejavnosti in je ena izmed najboljših oblik za Pomurje. Reka Mura je po svojih lastnostih druga najboljša reka v Sloveniji, kar nam pove, da ima Pomurje zelo dober potencial za gradnjo hidroelektrarn. Zanimalo nas je mnenje Pomurcev o obnovljivih virih, zato smo naredili raziskavo. Rezultati so pokazali, da so Pomurci precej ozaveščeni o obravnavani temi, o obnovljivih virih energije pa več vedo moški kot ženske. Velik delež anketiranih Pomurcev doma ne pridobiva energije iz obnovljivih virov, tisti, ki pa jo, pa se po večini poslužujejo sončne energije ali pa energije iz biomase. Pomurci menijo, da je najboljša izbira za njihovo regijo sončna energija, sledi energija iz biomase, pri postavitvi hidroelektrarn in vetrnic pa so mnenja vprašanih deljena. Zaključimo lahko, da ima Pomurje velik potencial za skoraj vse oblike obnovljivih virov energije, česar se zavedajo tudi prebivalci te regije.
Keywords: energija, viri, obnovljivi viri, vetrne elektrarne, sončna energija, biomasa, bioplin, geotermalna energija, hidoelektrarne, Pomurje, diplomske naloge
Published: 11.04.2018; Views: 766; Downloads: 137
.pdf Full text (1,70 MB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica