1. Modul za upravljanje in optimizacijo procesa na čistilni napravi : magistrsko deloKristjan Weissenbach, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je predstavljen modul za upravljanje in optimizacijo čistilne naprave, ki je zasnovan kot digitalni dvojček, ki ga bi operaterji lahko uporabljali za namene optimizacije in testiranja. Opisano je splošno delovanje čistilne naprave ter tehnološki opis biološkega čiščenja. Predstavljene in opisane so komponente programske in strojne opreme, ki se uporabljajo v modulu, skupaj s komunikacijskim protokolom. Pojasnjena je konfiguracija matematičnega modela čistilne naprave in njegova uporaba. V nadaljevanju je prikazana implementacija dveh regulacijskih zank v notranjem procesu biološkega čiščenja in izdelava nadzornega sistema za spremljanje procesa ter prikaz meritev in testiranj regulacije.
Keywords: Čistilna naprava, OPC, digitalni dvojček, SCADA, biološko čiščenje
Published in DKUM: 14.07.2023; Views: 463; Downloads: 76
 Full text (5,26 MB) |
2. Analiza učinkovitosti delovanja čistilne naprave Veržej : diplomsko deloVito Nahberger, 2021, undergraduate thesis Abstract: Komunalne čistilne naprave so nepogrešljiv del sodobnih strategij čiščenja odpadnih voda. Ena izmed njih je tudi čistilna naprava Veržej, ki deluje že 14 let. Zanimalo nas je, ali ČN še vedno ustreza sodobnim zakonskim smernicam in ali bi bilo mogoče sam proces čiščenja še izboljšati. Slednje smo ugotavljali s pomočjo proučevanja že znanih dejstev in analiz, ki smo jih izvedli v lastni zasedbi. Izsledki so pokazali, da ČN v glavnem še vedno dobro opravlja svoje delo, vendar pa bi bilo določene segmente kljub temu dobro preurediti. Bolje bi se lahko uredilo ravnanje z odpadnim blatom in odvajanje obdelane vode v naravo. Posodabljanje ČN Veržej ovira predvsem skromna količina sredstev, ki se v ta namen usmerjajo, težavo pa predstavlja tudi dejstvo, da objekt ni upravičen do sofinanciranja s strani Evropske unije, saj ne presega mejne kapacitete 2000 PE.
Keywords: Biološko čiščenje, čistilna naprava Veržej, komunalna odpadna voda, učinek čiščenja, izboljšave delovanja ČN, odpadno blato
Published in DKUM: 16.02.2022; Views: 1158; Downloads: 127
Full text (2,95 MB) |
3. Rekonstrukcija čistilne naprave MozirjeBlaž Vodončnik, 2020, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo opisuje čistilno napravo Loke pri Mozirju, ki je bila zgrajena leta 1991, leta 2016 pa je bila zaradi premajhnih kapacitet narejena njena rekonstrukcija. Pred obnovo je čistilna naprava delovala na potopnike ali biodiske, sedaj pa obratuje s tehnologijo biološkega čiščenja z mehanskim vpihavanjem zraka in dodatnimi nosilci biomase.
Na začetku diplomskega dela je podana teorija odvajanja odpadnih voda, nato so opisani lastnosti in vzorčenje ter vrste čiščenja odpadnih voda. Na koncu dela sta opisani obe tehnologiji čiščenja odpadnih voda, in sicer pred in po rekonstrukciji čistilne naprave Loke pri Mozirju.
Keywords: odvajanje odpadnih voda, čistilna naprava, rotirajoči biološki kontaktorji, biološko čiščenje odpadne vode
Published in DKUM: 12.03.2020; Views: 2218; Downloads: 156
Full text (3,26 MB) |
4. ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEMSanja Kelbič, 2016, undergraduate thesis Abstract: Centralna čistilna Novo mesto, s tehnologijo konvencionalnega čiščenja, že dolgo ni več zagotavljala dovolj učinkovito čiščenje, zato so med leti 2011 in 2013 zgradili sodobno z membranskim bioreaktorjem (MBR). Z ultrafiltracijskimi membranami so se iz odpadne vode odstranili tudi virusi in bakterije, kar je zelo pomembno za izpust vode v reko Krko, saj se v njej kopajo ljudje. Po čiščenju odpadne vode z MBR je voda mikrobiološko neoporečna in nastane bistveno manj blata kot pri klasični tehnologiji.
Spremljali smo učinkovitost čiščenja odpadne vode na stari CČN in novi CČN z MBR. Z analizami odpadne vode na vtoku in iztoku v novi CČN smo določali vrednost parametrov KPK, BPK5, amonijevega dušika, celotnega fosforja, celotnega dušika in neraztopljenih snovi ter ugotavljali, ali so rezultati v skladu z zakonodajo. Rezultati analiz parametrov so pokazali bistveno boljše rezultate pri čiščenju odpadnih voda z MBR, kot pa pri klasični, konvencionalni tehnologiji. Naredili smo tudi primerjavo med vrednostmi parametrov in učinkovitostjo čiščenja odpadne vode v času obratovanja stare in sodobne CČN.
Keywords: biološko čiščenje, odpadna voda, membranski bioreaktor, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Published in DKUM: 29.09.2016; Views: 3030; Downloads: 243
Full text (4,79 MB) |
5. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI MALIH ČISTILNIH NAPRAVAlenka Friedauer, 2012, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava problematiko komunalnih oz. hišnih odpadnih voda. V teoretičnem delu diplomskega dela opisujemo zakonodajo in predpise kot ključni orodji pri doseganju ustreznih učinkov čiščenja in s tem zmanjševanje obremenjevanja okolja. Podrobneje smo predstavili dve mali biološki čistilni napravi (MBČN) za čiščenje hišnih odpadnih voda, princip njunega delovanja in pravilnega vzdrževanja. V trimesečnem obdobju smo skušali ovrednotiti in primerjati učinkovitost delovanja oz. čiščenja dveh MBČN na podlagi fizikalnih in kemijskih analiz. Na vtoku in na iztoku čistilne naprave smo v odpadni vodi spremljali parametre, kot so pH, motnost, vsebnost usedljivih snovi, kemijsko potrebo po kisiku (KPK), koncentracije raztopljenega kisika, amonijevih ionov in celotnega fosforja, pa tudi vsebnost suhe snovi v aktivnem blatu. Ugotovili smo, da je učinkovitost MBČN glede odstranjevanja organskih delcev lahko visoka in s tem MBČN predstavljajo primerno tehnologijo čiščenja hišnih odpadnih voda. Učinkovitost teh naprav pa lahko tudi drastično pade, če jih ne vzdržujemo pravilno.
Keywords: komunalna odpadna voda, biološko čiščenje, mala biološka čistilna naprava
Published in DKUM: 22.02.2012; Views: 4860; Downloads: 1010
Full text (1,81 MB) |
6. PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEMIris Varga, 2011, undergraduate thesis Abstract: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Keywords: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Published in DKUM: 12.10.2011; Views: 3721; Downloads: 320
Full text (2,94 MB) |
7. ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI KASAZE V OBDOBJU NADGRADNJEMateja Podpečan, 2011, undergraduate thesis Abstract: Čiščenje odpadne vode vpliva na kakovost vodnih virov. Za naselja Spodnje Savinjske doline je zgrajena Centralna čistilna naprava Kasaze, ki služi za čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod. Decembra 2008 se je zaradi spremenjene slovenske zakonodaje na področju varovanja okolja in predvsem zaradi preobremenjenosti obstoječe CČN Kasaze pričela izvajati nadgradnja in posodobitev (Projekt Žalec) in sicer iz 18.750 PE na 60.000 PE. Dokončno nadgrajena CČN bo zajemala tehnologijo za razgradnjo ogljikovih spojin iz odpadne vode vključno z nitrifikacijo, denitrifikacijo in defosfatizacijo ter anaerobno stabilizacijo blata z dehidracijo in končnim odvozom blata. V obdobju nadgradnje od začetka marca do konca septembra 2010 je obratovala delna linija vode, linija blata pa še ni bila posodobljena. V tem času smo preučevali učinkovitost delovanja CČN Kasaze glede na rezultate dnevnih analiz na vtoku in iztoku CČN ter blata. Poleg tega smo na podlagi opravljenih meritev določali učinke čiščenja z merjenjem KPK, BPK5, celotnega dušika in celotnega fosforja. Čeprav je tehnologija čiščenja odpadne vode v obdobju nadgradnje zajemala le mehansko in biološko čiščenje ter proces nitrifikacije, smo na osnovi analiznih rezultatov ugotovili, da je učinkovitost delovanja CČN Kasaze ustrezna. Učinki čiščenja, ki smo jih za parametra KPK in BPK5 določili v omenjenem obdobju, dosegajo visoke vrednosti; od 94 % do 98 %. Učinek čiščenja celotnega dušika se je gibal od 78 % do 96 %, celotnega fosforja pa od 82 % do 95 %. Rezultati so pokazali, da je CČN Kasaze v obdobju nadgradnje dosegala zakonsko predpisane mejne vrednosti.
Keywords: biološko čiščenje, nitrifikacija, odpadna voda, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Published in DKUM: 08.09.2011; Views: 3668; Downloads: 737
Full text (2,53 MB) |
8. PROBLEMATIKA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V ODROČNIH NASELJIHSanja Vavče, 2010, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi smo želeli predstaviti zakonodajo iz področja čiščenja odpadnih voda in s tem v zvezi ceno odpadne vode, ki jo zaračunavajo javna podjetja porabnikom vode in uporabnikom javne kanalizacije. Omejili smo se na Koroško, kjer smo predstavili razmere v krajih Radlje ob Dravi, kjer nimajo čistilne naprave, in Dravograd, kjer jo imajo v poizkusni dobi. Primerjava izračuna cene odpadne vode je pokazala, da je cena trenutno v obeh krajih približno enaka; ko pa bo v Dravogradu pričela stalno obratovati čistilna naprava, se bo tam cena odpadne vode povečala za predvidoma več kot trikrat.
V nadaljevanju naloge smo predlagali vgraditev male biološke čistilne naprave do 2000 PE kot možno rešitev za tista gospodinjstva, kjer ni mogoč priključek na javno kanalizacijsko omrežje. Podatki za Slovenijo iz leta 2008 namreč kažejo, da na čistilnih napravah očistijo približno dobro polovico odpadne vode iz gospodinjstev. Iz male biološke čistilne naprave smo odvzeli vzorce odpadne vode na vtoku in iztoku. Vzorce smo analizirali glede na pomembne parametre, kot so KPK, BPK5, vsebnost NH4+ in PO4- ionov v vzorcu. Ugotovili smo, da je učinkovitost naprave glede odstranjevanja organskih delcev v malih bioloških čistilnih napravah nad 90 %. Rezultati analiz odpadne vode so pokazali, da je lahko učinkovitost čiščenja veliko nižja, če naprave ne vzdržujemo primerno.
Keywords: mala biološka čistilna naprava, odpadna voda, biološko čiščenje
Published in DKUM: 20.07.2010; Views: 4132; Downloads: 665
Full text (2,13 MB) |
9. Izbor naravnih materialov v sistemih s pritrjeno biomaso za čiščenje odpadnih vodBarbara Jeznik, 2009, master's thesis Abstract: Magistrska naloga temelji na raziskavi problematike tekstilnih odpadnih vod iz barvarn. Raziskovalno delo je potekalo na treh laboratorijsko pripravljenih odpadnih kopeli, ki so poleg barvil (ena je vsebovala 1:2 kovinsko kompleksno barvilo, dve pa reaktivno barvilo) vsebovale še tekstilna pomožna sredstva in kemikalije. Odpadne kopeli predstavljajo realne kopeli iz barvarn, za katere se je v raziskovalnem delu uporabil postopek biološkega čiščenja s pritrjeno biomaso. Kot nosilci biomase, ki so pri čiščenju tudi aktivno sodelovali, so bili uporabljeni: lesne gobe, apnenec, zeolit in šotni granulat.
V nalogi so opisane metode dela, ki so bile uporabljene z namenom, da se razišče vpliv različnih sestav odpadnih kopeli in različnih nosilcev na učinek čiščenja tekstilnih odpadnih kopeli iz barvarn. S spektroskopsko analizo se je na osnovi izmerjenih absorbanc določila stopnja razbarvanja barvila in spektralni absorpcijski koeficienti za odpadne vode pred in po čiščenju. Z merjenjem parametrov onesnaženosti se je ugotavljala učinkovitost različnih nosilcev biomase. Z določanjem pH, oksidacijsko redukcijskega potenciala in električne prevodnosti so se ugotavljale spremembe v odpadni kopeli po čiščenju. Določili so se tudi osnovni parametri sistema, kot so poroznost nosilca in zadrževalni časi v sistemu. Določile so se lastnosti in vpliv vseh barvil, kemikalij in tekstilno pomožnih sredstev v odpadnih kopelih ter lastnosti izlužkov nosilcev biomase in njihov vpliv na učinek čiščenja.
Zaključki na osnovi rezultatov so pokazali, da so določeni nosilci biomase bolj primerni za čiščenje določenih odpadnih kopeli. Lesne gobe in šotni granulat sta primerna za čiščenje močno alkalnih odpadnih kopeli. Apnenec je lahko primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Acid Blue 158, medtem ko je zeolit primeren za čiščenje odpadne kopeli, ki vsebuje barvilo C.I. Reactive Yellow 15.
Keywords: biološko čiščenje, ekologija, nosilci biomase, kovinsko kompleksna barvila, reaktivna barvila, tekstilne odpadne vode
Published in DKUM: 12.03.2010; Views: 3851; Downloads: 304
Full text (12,62 MB) |
10. OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEMSabina Šmon, 2010, undergraduate thesis Abstract: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK.
Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Keywords: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Published in DKUM: 19.02.2010; Views: 3442; Downloads: 361
Full text (1,19 MB) |
