Search the digital library catalog

Abstract: Razvoj raka debelega črevesa in danke je večstopenjski proces, pri katerem se karcinom razvije skozi leta iz sprememb na steni črevesa – polipov. Nove raziskave se osredotočajo na posebne strategije za diagnozo in odkrivanje RDČD, kot je iskanje molekularnih označevalcev. Za opravljanje takšnih genetskih raziskav, med katere spada analiza diferenčnega izražanja genov, uporabljamo metode in algoritme bioinformatike. V okviru empiričnega dela smo opravili raziskavo, ki je temeljila tako na kvantitativni kot kvalitativni metodologiji raziskovanja. Iz podatkovne baze Omnibus smo s pomočjo programskega jezika Python in R identificirali diferenčno izražene gene pri RDČD. Izbira kandidatnih genov je bila izvedena s pomočjo bioinformatskih programov The human protein atlas, KEGG, DAVID in Enrichr. Kot možne molekularne označevalce smo izbrali gene REG4, AQP8, SLC4A4, TAOK1, IL1RN in INSL5, za raziskavo katerih je sledilo praktično laboratorijsko delo. V svoji študiji smo uporabili klinične vzorce 97 pacientov s spremenjeno patologijo in 25 pacientov z normalno sluznico, iz katerih se je izolirala RNK in izvedla RT-PCR z uporabo sond TaqMan. Rezultati analize ekspresije genov so odkrili gene AQP8, SLC4A4, TAOK1 in REG4 kot potencialne nove biološke označevalce pri RDČD. Zanje je bila odkrita statistično značilna razlika v izražanju pri patološkem tkivu polipov v primerjavi z normalno sluznico. Gena IL1RN in INSL5 se nista pokazala za primerna biološka označevalca. Bioinformatika raka in iskanje novih molekularnih označevalcev je eden najbolj kritičnih in uporabnih pristopov k medicini za klinične raziskave ter izboljšanje rezultatov bolnikov z RDČD.
Keywords: rak debelega črevesa in danke, presejanje, diferenčno izražanje genov, molekularni biološki označevalec, bioinformatika.
Published in DKUM: 19.12.2022; Views: 661; Downloads: 84
Full text (1,66 MB)

Abstract: Izhodišča: Čezmerno uživanje alkohola prične spreminjati strukturo transferina v transferin z zmanjšanim deležem ogljikohidratov (CDT). Od vseh znanih laboratorijskih označevalcev je edino CDT specifičen, noben pa ni dovolj občutljiv za dokazovanje odvisnosti od alkohola. Metode: V raziskavi smo hotelipotrditi odvisnost od alkohola s pomočjo vprašalnikov in laboratorijskihoznačevalcev, s posebnim poudarkom na CDT. Rezultati: Vključenih je bilo 68 (92,6% moških, 7,4% žensk) krvodajalcev in ambulantnih kontrolnih oseb ter 186 (89,2% moških, 10,8% žensk), bolnišnično zdravljenih zaradi odvisnosti od alkohola. Prvim smo označevalce določili enkrat, drugim ob sprejemu v bolnišnico, po 14 in po 42 dneh. Odvisni od alkohola so imeli statistično značilno zvišane vrednosti CDT, glutamat dehidrogenaze (GLDH), aspartat-aminotransferaze (AST), alanin-aminotransferaze (ALT), gama-glutamil transferaze (GGT), povprečnega volumna eritrocitov (MCV) in znižane vrednosti sečnine. Najbolj zanesljiv je bil CDT z visokima specifičnostjo (91,2%) in občutljivostjo (81,4%). Površina pod krivuljo ROC je bila izjemna z 99,9%. Statistično značilna je bila tudi kinetika normalizacije CDT, AST, ALT, GGT, MCV in kreatinina po 14 dneh ter CDT, AST, GGT, MCV in kreatinina po 42 dneh abstinence. Potek normalizacije vrednosti CDT smo ocenili kot klinično najuporabnejši. Diagnostično najpomembnejša je bila kombinacija CDT, MCV in AST. Pomen GGT je bil nižji od naših pričakovanj. Zaključki: V naši populaciji je CDT, v primerjavi z ostalimi, najbolj specifičen označevalec z visoko občutljivostjo. Kot samostojen označevalec ali kot presejalni test odvisnosti od alkohola pa ni dovolj zanesljiv. Njegova uporabnost je ključna v diagnostiki, kontroli abstinence in izvedenstvu, vendar le v kombinaciji z ostalimi laboratorijskimi označevalci.
Keywords: biološki označevalec, etanol, diagnostika odvisnosti, konstelacija preiskav, abstinenca
Published in DKUM: 27.03.2017; Views: 23854; Downloads: 322
Full text (155,95 KB)
This document has many files! More...