1. Pretvorba lanene pogače v bio-produkte z uporabo pod- in nadkritične vode : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeAnja Šket, 2025, undergraduate thesis Abstract: Naraščajoče potrebe po trajnostni energiji in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov spodbujajo iskanje alternativ fosilnim gorivom. Ena ključnih možnosti je biomasa, ki je obnovljiva, dostopna in energetsko učinkovita. Lanena pogača, stranski produkt pri pridobivanju olja, je bogata s hranili in vlakninami in pogosto ostaja neizkoriščena. Namesto da konča kot odpadek, jo je zaradi lignocelulozne sestave mogoče učinkovito predelati v uporabne bio-produkte. Med naprednimi metodami predelave izstopa uporaba pod- in nadkritične vode, s katero lahko pridobimo bio-olje, plin in oglje.
Razgradnjo lanene pogače s pod- in nadkritično vodo smo izvedli pri treh različnih temperaturah (300 °C, 350 °C in 400 °C) ter štirih časih obdelave (30 min, 60 min, 90 min in 120 min). V vseh eksperimentih smo kot produkt pridobili trdno, oljno, vodno in plinsko fazo, pri čemer je v vseh prevladovala oljna faza. Najvišji izkoristek oljne faze smo dosegli pri 300 °C in 30 min, in sicer kar 72,3 %. Z višanjem temperature in podaljševanjem časa se je njen izkoristek postopoma zniževal in dosegel najnižjo vrednost pri 400 °C in 120 min (50 %), medtem ko sta deleža trdne in vodne faze upadala, trdna faza z 10 % na 3 %, vodna pa s 13 % na 4 %. Nasprotno je izkoristek plinske faze pričakovano naraščal in pri najvišji temperaturi 400 °C in najdaljšem času 120 min dosegel maksimalno vrednost (42,5 %). Kemijsko sestavo oljne in plinske faze smo analizirali z metodo GC/MS. Plinske mešanice so v glavnem vsebovale CO₂ in ogljikovodike od C1-C6. V oljnih fazah pa smo identificirali alkane, alkene, aromate, ketone, estre, kisline, amide ter druge dušikove spojine. Največ amidov je nastalo pri 300 °C, medtem ko se je z višanjem temperature koncentracija aromatov in ketonov povečevala. Oljne faze so imele zgornje kurilne vrednosti med 24 do 32 MJ/kg. V vodnih fazah smo z analizatorjem TOC določili koncentracijo skupnega ogljika, z uporabo HPLC pa zaznali tudi prisotnost furfuralov. Pridobljeni podatki celovite analize sekundarnih produktov, nastalih pri hidrotermični razgradnji lanene pogače, predstavljajo pomemben korak k razvoju učinkovitih alternativnih biogoriv.
Keywords: lignocelulozna biomasa, lanena pogača, pod- in nadkritična voda, kemijska pretvorba, biogoriva
Published in DKUM: 18.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
 Full text (1,17 MB) |
2. Hidrotermična pretvorba bučne pogače v sekundarne produkte : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeNino Škafar, 2025, undergraduate thesis Abstract: Živimo v dobi energetske preobrazbe, kjer si prizadevamo najti trajnostne alternative fosilnim gorivom. S prehodom na trajnostne vire se zmanjša onesnaževanje okolja, saj se odpadki ponovno uporabijo, namesto da se zažgejo ali odvržejo. Eden izmed potencialnih odpadkov je odpadna biomasa, saj je bogata s komponentami, ki se lahko ponovno uporabijo.
Bučna pogača je stranski produkt, ki nastaja med pridelavo bučnega olja in se običajno zavrže ali uporabi kot krma za živali. Vsebnost dragocenih hranilnih snovi, kot so beljakovine, vlaknine, fenoli in materiali, jo naredi uporabno tudi za druge namene. Predstavlja obetaven vir za proizvodnjo biogoriv, kot so bioolje, bioplin ali biooglje.
V okviru diplomskega dela smo raziskovali pretvorbo bučne pogače v pod- in nadkritični vodi in analizirali nastale produkte. Hidrotermično pretvorbo smo izvajali v visokotlačnem in visokotemperaturnem reaktorju pri 300 °C, 350 °C in 400 °C ter reakcijskih časih 30, 60, 90 in 120 min. Produkti omenjene pretvorbe so bili plinska, oljna, vodna in trdna faza. Najvišji izkoristek oljne faze smo dobili pri 300 °C in 30 min (73,04 %), zato smo pri teh pogojih dodatno izvedli še hidrotermično pretvorbo predhodno ekstrahirane bučne pogače s Soxhletovo ekstrakcijo (odstranitev maščob iz materiala).
Ugotovili smo, da s povečevanjem temperature in reakcijskega časa naraščajo izkoristki plinskih faz (4,12 % do 27,92 %), medtem ko izkoristki oljnih (od 73,04 % do 55,34 %) in vodnih faz (od 16,41 % do 10,40 %) upadajo. Izkoristki trdnih faz pa so se gibali med 5 % in 7 %. Med vsemi rezultati najbolj odstopajo rezultati s prehodno obdelano bučno pogačo s petroletrom, kjer smo po hidrotermični razgradnji določili tudi najnižji izkoristek oljne faze (45,42 %) in najvišjo vsebnost TC v vodni fazi (25,81 g/L). Z GC-MS analizami oljnih faz smo ugotovili, da prevladujejo spojine, ki vsebujejo dušik (metil pirazin, 2-pirolidon, indol, oktadekanamid), medtem ko te spojine pri trdnih fazah s temperaturo in časom izginjajo iz FTIR spektrov. S povečevanjem temperature in podaljševanjem reakcijskega časa se rahlo zmanjšuje tudi koncentracija furfuralov v vodnih fazah, medtem ko so bile na splošno vsebnosti TC v vodnih fazah kar visoke (med 11 in 26 g/L). Najvišjo HHV vrednost (28,63 MJ/kg) v oljnih fazah pa smo določili pri 400 °C in 60 min. Z GC-MS analizami plinskih faz smo ugotovili, da pri vseh temperaturah in časih prevladuje ogljikov dioksid, katerega delež se s povečevanjem temperature znižuje, medtem ko se deleži drugih plinov, kot so metan, etan, propan, izobutan, zvišujejo.
Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da hidrotermična pretvorba bučne pogače prestavlja uspešen in okolju prijazen pristop za pridelavo sekundarnih produktov, ki se lahko ponovno uporabijo.
Keywords: odpadna biomasa, bučna pogača, pod- in nadkritična voda, hidrotermični procesi, biogoriva
Published in DKUM: 05.09.2025; Views: 0; Downloads: 47
Full text (3,15 MB) |
3. Uporaba alternativnih pogonov v avtomobilskem prometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaSašo Tadina, 2011, undergraduate thesis Abstract: Osebni avtomobili so najpogostejša oblika prevoza. Večina teh avtomobilov pa poganjajo fosilna goriva, ki povzročajo polucijo zraka in globalno segrevanje. Poleg tega pojenjajo tudi zaloge nafte. Fosilna goriva imajo, ekološko in ekonomsko gledano, številne negativne učinke tako na posameznika kot tudi na celotno družbo. Rešitve se ponujajo v obliki alternativnih goriv, kot so biogoriva, utekočinjen naftni plin in električna vozila.
Keywords: obremenjevanje okolja, globalno segrevanje, zaloge nafte, biogoriva, utekočinjen naftni plin, električna vozila
Published in DKUM: 05.07.2024; Views: 120; Downloads: 17
Full text (1,11 MB) |
4. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo biomaseSanja Potrč, 2018, master's thesis Abstract: Torefikacija je blaga piroliza, ki se uporablja z namenom izboljšanja lastnosti biomase. Proizvodnja trdnih biogoriv s torefikacijo iz različnih virov biomase se je zaradi ekonomskih in tehnoloških zmožnosti izkazala kot zelo učinkovita alternativa premogu v industrijskih aplikacijah. Magistrsko delo prikazuje študijo torefikacijskega procesa, kjer smo odpadno biomaso pretvorili v trdno biogorivo z višjo kurilno vrednostjo in hidrofobnostjo. Material je med procesom izpostavljen inertni atmosferi oziroma atmosferi z zelo nizko koncentracijo kisika. Študija je bila narejena na treh različnih vrstah biomase, mešanem odpadnem lesu, hrastovem lesu in dehidriranem, granuliranem komunalnem mulju iz čistilne naprave. Vzorci so bili termično obdelani v temperaturnem območju od 220 °C do 400 °C, proces je potekal od 30 min do 120 min. Proizvedenim trdnim biogorivom smo izmerili vsebnost vlage, pepela, analitske vlage, hlapnih snovi in delež ogljika, vodika, dušika in žvepla. Določili smo izgubo mase, energijski izkoristek, masni izkoristek, faktor povečanja kurilne vrednosti, indeks stopnje torefikacije v smislu izgube mase, dosežene z zaostrovanjem pogojev torefikacije in delež dekarbonizacije ter dehidrogeniranja. Ugotovili smo, da je vpliv temperature večji od vpliva obratovalnega časa, s podaljšanjem trajanja in povišanjem temperature procesa kurilne vrednosti naraščajo, izguba mase se veča. Optimalna temperatura znaša 260 °C, pri tej temperaturi je najboljše razmerje med izboljšanjem kurilne vrednosti in dovedeno energijo. Nadalje smo pri optimalni temperaturi spreminjali čas procesa. Rezultati kažejo, da optimalni čas procesa znaša 1,2 h, do tega obratovalnega časa imamo pozitivno energetsko bilanco. Torefikacija odpadnega mešanega in hrastovega lesa se je izkazala za energetsko učinkovit proces.
Keywords: torefikacija, trdna biogoriva, biomasa, kurilna vrednost, energetska optimizacija
Published in DKUM: 05.10.2018; Views: 1747; Downloads: 329
Full text (2,67 MB) |
5. |
6. Izvajanje transporta v skladu s trajnostnimi načeli v večjih podjetjih občine Rogaška SlatinaTina Prah Roškarič, 2015, bachelor thesis/paper Abstract: Transport je najpomembnejša dejavnost logistike, prav tako je pomembna dejavnost podjetij. Ker je transport tako množično razvit, hkrati pa se število vozil povečuje, se s tem povečujejo tudi emisije toplogrednih plinov. Pri tem največji problem predstavljajo emisije CO2. Emisije negativno vplivajo na okolje, posledično tudi na ljudi, zato je zelo pomembno, da transport izvajamo v skladu s trajnostnimi načeli in tako ohranjamo okolje.
V diplomskem delu je predstavljena logistika, zelena logistika, transport in izvajanje le-tega v skladu s trajnostnimi načeli ter cilji bele knjige o prometu. Predstavljeno je tudi, kako transport izvajajo večja podjetja v Rogaški Slatini, spodbude, kako ga naj izvajajo v skladu s trajnostnimi načeli ter kako transport v skladu s trajnostnimi načeli izvajajo tuja podjetja.
Keywords: transport, trajnost, okolje, biogoriva, zelena logistika, negativni vplivi na okolje
Published in DKUM: 25.02.2015; Views: 1385; Downloads: 182
Full text (1,04 MB) |
7. Vozni park Pošte Slovenije ter njegov vpliv na okoljeJerneja Tacer, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pošta Slovenije je eno izmed podjetij, ki ima obsežen vozni park, posledično pa tudi velik vpliv na okolje.
Z diplomskim delom smo želeli doprinesti k razumevanju problematike varstva okolja. Diplomsko delo je sestavljeno iz štirih delov. V teoretičnem delu smo na kratko opredelili promet oziroma transport, vpliv prometa na okolje ter vrste goriv, ki se lahko uporabljajo za pogon motornih vozil. V drugem delu smo naredili posnetek obstoječega stanja voznega parka Pošte Slovenije, opisali ekološki vozni park ter kritično analizirali porabo goriva in s tem izpust 〖CO〗_2. V tretjem delu diplomske naloge smo na podlagi analize podali tri predloge za rešitev problema. V zadnjem, četrtem delu smo ocenili izvedljivost predlogov za rešitev problema ter ovrednotili pogoje za uvedbo teh rešitev.
Keywords: promet, biogoriva, alternativna pogonska goriva, vozni park
Published in DKUM: 15.03.2013; Views: 2251; Downloads: 290
Full text (1,20 MB) |
8. VPLIV BIOGORIV NA KARAKTERISTIKE PROCESA VBRIZGAVANJA DIZELSKEGA MOTORJASandi Trplan, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil izvedba meritev hitrosti zvoka v različnih gorivih in mešanicah goriv, s poudarkom na biogorivih. Pri meritvah je bila uporabljena metoda merjenja hitrosti zvoka s tlačnimi senzorji. Uporabljena sta bila dva tlačna senzorja, katera sta bila nameščena na skupni tlačni cevi, na znani razdalji. Senzorja sta nastali tlačni val zaznavala kot spremembo tlaka v določeni točki. Meritve so se izvajale v tlačnem območju od 100 do 700 barov, v zaporednih intervalih po 100 barov. Na podlagi rezultatov meritev in narejeni primerjavi vpliva različnih vrst goriva na karakteristike procesa vbrizgavanja je razvidno, da je s pravim razmerjem biogoriv v mešanici možno doseči podoben vpliv na karakteristike delovanja motorja kot so pri konvencionalnem dizelskem gorivu.
Keywords: Goriva, biogoriva, dizel, bioetanol, biodizel, karakteristike procesa vbrizgavanja, merjenje hitrosti zvoka.
Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 2122; Downloads: 144
Full text (1,59 MB) |
9. |
10. |
