Search the digital library catalog

Abstract: V doktorski disertaciji je predstavljen vpliv procesa zorenja, genotipa in rastlinskega dela na kemijsko sestavo bezga. Kemijska sestava (vlaga, vsebnosti glukoze in fruktoze, skupnih antocianinov, skupnih fenolov, šikimske kisline, oksalatov, razmerje med skupnimi sladkorji in organskimi kislinami ter antioksidativni potencial) bezgovih jagod je odvisna od stopnje zrelosti. Popolnoma zreli bezgovi plodovi so v primerjavi z ostalimi zrelostnimi stopnjami dosegli najboljšo kakovost, vendar je bila vsebnost večine analiziranih spojin podobna tudi v skoraj zrelih plodovih, zato lahko priporočamo tudi zgodnejše pobiranje plodov. Z izboljšano kemijsko sestavo so se izkazali plodovi nekaterih genetskih kombinacij s črnim bezgom (S. nigra), njegovo kultivirano varieteto (S. nigra 'Black Beauty'), in varieteto rdečega bezga (S. racemosa var. miquelii). Kot superiorni so izstopali genotipi JA × NI, JA × (JA × NI), NI, ((JA × NI) × MIQ) × (CER × NI), (JA × NI) × BB, (JA × NI) × MIQ in JA × (JA × MIQ). Peclji plodov, korenine, listi in skorja so se izkazali kot boljši vir večine preučevanih mineralov v primerjavi s socvetji, slednja so se izkazala z višjimi vsebnostmi mineralov kot jagode. Kljub temu vsebnost mineralov v jagodah ni zanemarljiva in je primerljiva z drugim bolj pogosto uporabljenim jagodičevjem. Medvrstne hibride z visoko vsebnostjo jabolčne, šikimske in fumarne kisline, celokupne askorbinske kisline, skupnih in posameznih flavonolov ter fenolnih kislin, nekaterih mineralov, skupnih, netopnih in vodotopnih oksalatov ter visokim AOP v popolnoma zrelih plodovih lahko predvidimo vnaprej, na osnovi analiz njihovih nezrelih plodov. Podobno lahko genotipe z visoko/nizko vsebnostjo mineralov v socvetjih in jagodah napovemo na začetku vegetacijske dobe na podlagi znane mineralne sestave njihovih poganjkov in listov.
Keywords: bezeg, medvrstni križanci, zorenje, kemijska sestava
Published in DKUM: 28.02.2022; Views: 1360; Downloads: 80
Full text (17,29 MB)

Abstract: V sklopu diplomskega dela smo analizirali vsebnost fosforja v koreninah, poganjkih, lubju, listih, pecljih ploda, socvetjih in jagodah hibridnih rastlin bezga. Kislinski razklop vzorcev je bil narejen na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. V raztopinah vzorcev smo s pomočjo molekulske absorpcijske spektrometrije izmerili koncentracijo fosforja. Povprečna vsebnost fosforja v lubju je bila 2,32 mg/g, v poganjkih 2,12 mg/g, v pecljih ploda 5,96 mg/g, v koreninah 3,62 mg/g, v listih 2,96 mg/g, v jagodah 2,62 mg/g in v socvetjih 4,49 mg/g. Ugotovili smo statistično značilno korelacijo v vsebnosti fosforja med posameznimi analiziranimi deli rastline. Rezultati kažejo, da obstajajo med različnimi deli rastline razlike v vsebnosti fosforja.
Keywords: bezeg, fosfor, deli rastline, medvrstni križanci
Published in DKUM: 01.09.2020; Views: 1183; Downloads: 93
Full text (561,62 KB)

Abstract: Rod bezeg (Sambucus L.) je pester rod, ki po najnovejših sistematikah obsega devet vrst. Bezgi dobro uspevajo v skoraj vseh podnebnih razmerah. Zaradi velike morfološke pestrosti in prilagojenosti na različne ekološke razmere je razlikovanje med posameznimi vrstami pogosto zelo težavno. Bezgi so vsestransko uporabni: skoraj vsi deli rastline se lahko uporabljajo za različne industrijske namene, v ljudskem zdravilstvu in prehrani, mnoge vrste pa so lahko tudi zanimive okrasne rastline. Z namenom oblikovanja nove genetske in fenotipske variabilnosti ter povečanja mase in kvalitete pridelka so nastali številni medvrstni križanci. Habat (S. ebulus L.), ki je eden od treh avtohtonih vrst bezga pri nas, je zelnata trajnica z značilnim vonjem socvetij, plodov in listov. Glavni cilj magistrskega dela je bil s pomočjo molekulskih markerjev določiti genetsko sorodnost med habatom in njegovimi neposrednimi križanci (JA × EB) in križanci povratnega križanja z javanskim bezgom (S. javanica Blume) –JA × (JA × EB). Najožja genetska sorodnost je bila ugotovljena med neposrednimi križanci. Potomci povratnega križanja z javanskim bezgom so tvorili genetsko dokaj sorodno, vendar ločeno skupino.
Keywords: bezeg, Sambucus ebulus, habat, molekulski markerji, SSR
Published in DKUM: 03.12.2019; Views: 1381; Downloads: 111
Full text (648,46 KB)

Abstract: Vsakoletno mulčenje bezgov bi lahko nadomestilo obrezovanje, poenostavilo obiranje plodov in socvetij ter povečalo produktivnost. V raziskavi smo spremljali sposobnost obraščanja 46 različnih medvrstnih hibridov bezga (skupno 159 rastlin), ki smo jih na začetku aprila 2018 porezali do tal. Želeli smo predvideti odziv medvrstnih križancev na spomladansko mulčenje. V treh terminih smo obravnavali različne morfološke parametre, ki bi skupaj opredelili sposobnost obraščanja. V prvem terminu smo merili premer grma pri bazi, dolžino najkrajšega in najdaljšega poganjka, določali smo število poganjkov, število listov in nodijev na najdaljšem in najkrajšem poganjku ter dolžino in premer 3. internodija na najkrajšem in najdaljšem poganjku. Dolžino najdaljšega poganjka smo merili v drugem in tudi v tretjem terminu, ko smo ponovno določali število nodijev najdaljšega poganjka, spremljali prisotnost cvetenja in zalistnikov ter merili dolžino vršnega, 2. in 3. internodija pod vrhom najdaljšega poganjka pri križancih, ki so takrat že cveteli. Medvrstni križanci so se med seboj zelo razlikovali po času cvetenja, številu in dolžini poganjkov, razlike so bile prisotne tudi znotraj posameznih analiziranih križancev. Raziskava je pokazala, da nekateri medvrstni križanci ne prenesejo ali pa slabo prenesejo rez do tal. To so predvsem tisti, ki imajo le en sam poganjek. Najboljši za gojenje v kombinaciji s spomladanskim mulčenjem do tal bi bili križanci, ki imajo veliko število poganjkov, so nižje rasti in zacvetijo do polovice julija.
Keywords: Bezeg, Sambucus spp., medvrstni križanci, rez do tal, regeneracija
Published in DKUM: 10.09.2018; Views: 1129; Downloads: 109
Full text (897,97 KB)

Abstract: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru smo preverjali potencialno sprejemljivost jabolčnih sokov z dodatkom naravnih barvil pri potrošnikih. Poskus je zajemal 16 vzorcev, ki so se med seboj razlikovali po viru (sok aronije, črnega bezga, bezgovega medvrstnega križanca ter kombinacija soka aronije in bezgovega medvrstnega križanca) in odmerku naravnega barvila (5, 10, 15 oz. 20 %). Izvedli smo klasično kemijsko analizo parametrov kakovosti (topna suha snov, skupne titracijske kisline) in izmerili barvo sokov. Senzorično ocenjevanje je temeljilo na oceni všečnosti barve, vonja, okusa ter skupne ocene posameznih vzorcev sokov s pomočjo hedonske lestvice. Rezultati so pokazali, da vir pigmenta statistično značilno vpliva na ocene všečnosti vseh spremljanih parametrov, medtem ko odmerek barvila statistično značilno vpliva na oceno všečnosti barve, okusa in na skupno oceno vzorca. Pri senzoričnem ocenjevanju sta najvišjo skupno oceno prejela vzorca z dodatkom soka iz aronije (10 % odmerek) in sok z dodatkom soka iz kombinacije aronije in bezgovega medvrstnega križanca (10 % odmerek). Najslabše ocenjen je bil sok z dodatkom črnega bezga (20 % odmerek).
Keywords: naravni pigmenti, jabolčni sok, aronija, bezeg, senzorična ocena
Published in DKUM: 21.12.2017; Views: 1536; Downloads: 125
Full text (1,66 MB)