1. Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko deloUrška Očko, 2022, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge.
V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Keywords: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Published in DKUM: 22.04.2022; Views: 1415; Downloads: 327
 Full text (2,50 MB) |
2. DEJAVNOSTI, S KATERIMI OTROKOM V VRTCU PRIBLIŽUJEJO PREKMURŠČINO : diplomsko deloDoroteja Škerlak, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Dejavnosti, s katerimi otrokom v vrtcu približujejo prekmurščino, smo se osredotočili na narečje, ki se v precejšnji meri uporablja v prekmurskih vrtcih in tudi zunaj njega v domačem okolju. V teoretičnem delu je predstavljen jezik, ki je eno izmed pomembnih področij v otrokovem razvoju in s tem vloga vzgojitelja. Pri otrokovem razvoju je glavni vir tudi besedni zaklad. Predstavili smo, katere zvrsti slovenskega jezika poznamo, kakšen vpliv imata narečje in knjižni jezik v vrtcu ter nekaj zanimivosti o prekmurščini. Predstavljen je tudi izbirni predmet Prekmurski jezik in kultura v osnovni šoli, kako je prišlo do ideje, da se je začel izvajati v osnovni šoli in kaj vse se otroci skozi celo leto naučijo pri tem predmetu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov od vzgojiteljev želeli ugotoviti, v katerem izmed izbranih vrtcev je najbolj opazna raba prekmurskega narečja in katere so dejavnosti, s poudarkom na prekmurščini ter način približevanja le-teh.
Med prilogami je intervju, ki smo ga izvedli s Suzano Panker, avtorico programa interesne dejavnosti Prekmurski jezik in kultura za osnovne šole in izvajalko interesne dejavnosti na eni izmed pomurskih osnovnih šol.
Keywords: besedni zaklad, dejavnosti, jezik, narečje, prekmurščina, vzgojitelj
Published in DKUM: 11.11.2021; Views: 972; Downloads: 71
Full text (2,18 MB) |
3. Vpliv didaktičnih iger na sopomenke v 4. in 5. razreduNika Rot, 2019, master's thesis Abstract: V sklopu magistrske naloge smo preučevali napredek v obsegu besedišča sopomenk učencev 4. in 5. razreda na osnovni šoli, in sicer s pomočjo lastnih didaktičnih iger. Naš glavni namen je bil preveriti, ali dva- do trikratna tedenska uporaba didaktičnih iger na začetku ali ob koncu učne ure pozitivno vpliva na obseg njihovega besedišča. Prvo preverjanje poznavanja sopomenk smo izvedli v začetku meseca februarja; v njem je sodelovalo 100 učencev iz obeh razredov. Drugo preverjanje smo izvedli ob koncu meseca aprila in v njem je sodelovalo 98 učencev. Med prvim in drugim preverjanjem so učenci 4. A in 5. A razreda pri pouku uporabljali izdelane didaktične igre, medtem ko učenci 4. B in 5. B razreda didaktičnih iger niso bili deležni. Rezultati so glede na skupino med prvim in drugim preverjanjem pokazali velike razlike v prid skupine, ki je izvajala didaktične igre. Pokazale so se tudi razlike v številu doseženih točk glede na zahtevnost naloge po Bloomovi taksonomiji (poznavanje, razumevanje in uporaba).
Keywords: govorni razvoj, besedni zaklad, sopomenke, didaktične igre
Published in DKUM: 26.03.2019; Views: 1604; Downloads: 220
Full text (1,25 MB) |
4. Poimenovanje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocihKlavdija Dolinar, 2018, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Poimenovaje predmetov, začetni glas in tvorjenje besed pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, faze govornega razvoja, pojma pismenost in opismenjevanje, razvoj besednega zaklada, poslušanje in glasovno zavedanje.
V drugem delu, t.i. empiričnem delu, smo želeli ugotoviti napredek pri prepoznavanju začetnega glasu in napredek v besednem zakladu pri otrocih starih 4–6 let v obdobju petih mesecev. Z uporabo deskriptivne metode in metode praktičnega dela smo ugotavljali razlike pri poimenovanju sličic, poimenovanju začetnega glasu in številu tvorjenih besed na določen začetni glas (npr. sličica jež, začetni glas »j«, tvorjenje besed; jabolko, jezik …) na neslučajnostnem vzorcu otrok starih 4–6 let.
Pri prepoznavanju začetnega glasu se je v večini primerov izkazalo, da otrokom ne povzroča večjih težav. Pri tvorjenju besed pa so se kazale precejšnje razlike med posamezniki. Nekaj otrok je precej izstopalo tako po številu tvorjenih besed kot tudi po tem, da so bile nekatere tvorjene besede zahtevnejše. Nekaj otrok pa je imelo pri tvorjenju besed večje težave ali pa so bile tvorjene besede predvsem imena in predmeti, ki so bili tisti trenutek v okolici.
Rezultati, ki smo jih pridobili, so pokazali, da se kaže napredek med prvim in drugim preverjanjem v razvoju govora in razvoju besednega zaklada. Pri nekaterih otrocih je bil napredek večji, pri drugih pa manjši.
Keywords: govorni razvoj, opismenjevanje, pismenost, poslušanje, besedni zaklad, glasovno zavedanje, začetni glas.
Published in DKUM: 23.04.2018; Views: 1693; Downloads: 264
Full text (1,52 MB) |
5. Besedni zaklad predšolskih otrokMarina Toplak, 2017, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je bil proučen besedni zaklad predšolskih otrok, starih 5 let. V teoretičnem delu je predstavljen razvoj govora s posameznimi stopnjami, od pojava prvega joka, prve besede, prvega stavka pa vse do pripovedovanja. Nazorno so prikazane novotvorjenke tako v teoriji kot na praktičnih primerih. V empiričnem delu so zajete naloge, tj. praktični primeri, na katerih je lepo razvidno, katere pesmice in izštevanke poznajo 5-letniki, kako razumejo sopomenke, protipomenke, nadpomenke in podpomenke ter na kakšne načine so tvorili povedi. Dodani so tudi zapisi iz spontane igre, kjer je pozornost namenjena novim izmišljenim besedam – novotvorjenkam.
Keywords: predšolski otrok, razvoj govora, besedni zaklad
Published in DKUM: 16.08.2017; Views: 2870; Downloads: 351
Full text (831,18 KB) |
6. Razvoj zmožnosti pripovedovanja predšolskih otrok ob slikahNatalija Atelšek, 2017, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Razvoj zmožnosti pripovedovanja predšolskih otrok ob slikah bomo govorili o pripovedovanju, ki je eno izmed pomembnejših področij v razvoju govora. Diplomska naloga v teoretičnem delu opredeljuje razvoj govora v predšolskem obdobju od predjezikovnega obdobja, prvih besed, oblikovanja stavkov do tvorjenja besedila. Ker je diplomska naloga osredotočena predvsem na pripovedovanje v predšolskem obdobju, opredeljuje tudi razvoj otrokovega pripovedovanja, dejavnike, ki vplivajo na pripovedovanje, predstavljena je vloga odraslega ter pomen konvencionalnih in malčkovih zgodb. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako predšolski otroci, stari od tri do pet let, s pomočjo pripomočkov (sličic) pripovedujejo zgodbo, koliko besed in koliko besednih vrst (samostalnikov, glagolov in pridevnikov) pri tem uporabljajo.
Keywords: pripovedovanje ob sličicah, razvoj govora, tvorjenje stavkov, besedni zaklad, malčkove zgodbe.
Published in DKUM: 19.07.2017; Views: 2969; Downloads: 542
Full text (1,09 MB) |
7. TVORJENJE PRVIH POVEDI V 1. STAROSTNEM ODBOBJUAnja Mlinarič, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Tvorjenje prvih povedi v 1. starostnem obdobju avtorica najprej s pomočjo izbrane literature predstavlja pomen in vlogo jezika. V nadaljevanju opredeljuje razvoj govora, teorije in faze govornega razvoja in dejavnike, ki vplivajo nanj.
Namen empiričnega dela v drugem delu je bil raziskati in ugotoviti, kako otrokovo prepoznavanje, poimenovanje in tvorjenje povedi napredujejo v nekem določenem časovnem obdobju, in sicer v petih mesecih. Glavni namen je bil ugotoviti napredek razvoja govora in besednega zaklada v prvem starostnem obdobju za vsakega otroka posebej.
Avtorica ugotavlja, da otrokov govorni razvoj in razvoj besednega zaklada v času petih mesecev napredujeta. Pri nekaterih se ta napredek kaže prej, pri drugih pozneje. V drugem preverjanju je namreč večina otrok pravilno poimenovala sličice in tvorila bistveno daljše povedi kot pri prvem preverjanju.
Keywords: govorni razvoj, faze govornega razvoja, besedni zaklad, poimenovanje sličic, tvorjenje povedi
Published in DKUM: 20.12.2016; Views: 2246; Downloads: 417
Full text (1,20 MB) |
8. PREPOZNAVANJE IN POIMENOVANJE SLIČIC TER PRIPOVEDOVANJE OTROK 1. STAROSTNEGA OBDOBJATamara Divjak, 2016, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Prepoznavanje in poimenovanje sličic ter pripovedovanje otrok 1. starostnega obdobja smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj, njegove dejavnike, faze govornega razvoja, pripovedovanje, razvoj otrokovega besednega zaklada in oblikovanje prvih stavkov. V skupini smo imeli tudi otroka, čigar materni jezik ni slovenščina, temveč srbo-hrvaščina, zato smo v teoretični del vključili še usvajanje drugega jezika. Namen empiričnega zaključnega dela je bil ugotoviti, kako napreduje otrokovo prepoznavanje, poimenovanje ter tudi pripovedovanje v obdobju petih mesecev. Glavni namen je torej bil ugotoviti napredek razvoja govora v prvem starostnem obdobju. Pri pisanju empiričnega dela je bila uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda. Pridobljeni rezultati so pokazali, da otrokov razvoj govora in besednega zaklada v obdobju petih mesecev napreduje. Pri nekaterih hitreje, pri nekaterih počasneje. Po petih mesecih je večina otrok že pravilno slovensko poimenovala sličice, vsi otroci pa so v drugem, zaključnem preverjanju za pripovedovanje ob sličicah uporabili več besed kot na samem začetku. Prav tako so nam rezultati pokazali, da je otrok, čigar materni jezik ni slovenščina, po obdobju petih mesecev, večino sličic že poimenoval v slovenskem jeziku.
Keywords: razvoj govora, besedni zaklad, poimenovanje, pripovedovanje ob sličicah, spodbujanje govora
Published in DKUM: 11.11.2016; Views: 1965; Downloads: 443
Full text (1,23 MB) |
9. SLIKA NEMČIJE - BESEDJE, VEZANO NA DEŽELOZNANSTVO V UČBENIŠKEM KOMPLETU OPTIMALMaja Kajbič, 2015, master's thesis Abstract: Cilj magistrskega dela je prepoznati in analizirati besedje, vezano na deželoznanstvene in kulturnospecifične prvine v učbeniškem kompletu Optimal. Analiza se osredotoča na besedila, namenjena bralnemu razumevanju, saj so ta besedila vsebinsko najbolj bogata in zaradi tega primerna za analizo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri besedila vsebujejo besedje, vezano na deželoznanstvene vsebine o Nemčiji, in kakšno celostno sliko Nemčije s tem ustvarijo.
Naloga je členjena na dva dela. Teoretični del se ukvarja s teorijo leksikologije, kulturnospecifičnih izrazov in besedil namenjenih bralnemu razumevanju kot besedilne vrste. Nadalje je predstavljena disciplina deželoznanstva in stereotipov ter kratek pregled konteksta nemščine kot tujega jezika v Sloveniji. Empirični del naloge je namenjen analizi besedil in je nadalje členjen na posamezna tematska področja, ki so obravnavana v učbeniškem kompletu Optimal.
Keywords: deželoznanstvo, Optimal, leksikologija, besedni zaklad
Published in DKUM: 23.11.2015; Views: 1420; Downloads: 194
Full text (19,80 MB) |
10. |
