1. Besedotvorne posebnosti v Pohlinovem jeziku : magistrsko deloSara Škerget, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava besedotvorne posebnosti Pohlinovega jezika v primerjavi z današnjim knjižnim jezikom. V teoretičnem delu je predstavljeno slovaropisno in jezikoslovno delo očeta Marka Pohlina ter dosedanje obravnave besedotvorja v njegovem jeziku. Prav tako so podana izhodišča besedotvorne teorije in besedotvorne stilistike, ki so bila podlaga naši besedotvornostilistični analizi. Slednja je obsegala analizo izbranih primerov tvorjenk, zbranih iz Slovarja Pohlinovega jezika (Snoj 2020) od črke A do J, ki smo jih primerjali z njihovimi sodobnimi sopomenkami. Osredotočili smo se na posebnosti glavnih sestavin tvorjenk, in sicer njihovih besedotvornih podstav in obrazil oz. obrazilnih morfemov. Pri obravnavi besed smo upoštevali tudi njihov izvor in opazovali njihovo vključenost v slovarje, nastale pred in po Pohlinovem slovarskem delu. Zadnji del magistrskega dela zajema predstavitev treh zanimivih besednih družin v Pohlinovem slovarju, katerih kontinuiteto smo opazovali še v Pleteršnikovem slovarju in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.
Keywords: besedotvorna stilistika, značilnosti Pohlinovega jezika, specifična obrazila, specifične besedotvorne podstave, besedna družina
Published in DKUM: 09.03.2023; Views: 791; Downloads: 56
 Full text (2,96 MB) |
2. Analiza izbranih knjižnih del avtorice Lile PrapKatja Berkovič, 2020, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je predstavili avtorico Lilijano Praprotnik Zupančič, ki je znana pod umetniškim imenom Lila Prap, opisati osnovne pojme, ki so temeljni slog avtoričinega ustvarjanja in analizirati tri izbrana knjižna dela.
Lila Prap je sodobna slovenska mladinska pisateljica, ki piše in ustvarja dela, namenjana odraslim in otrokom. Ustvarja za vsa področja književnosti, največ del ima na področju proze, nekaj pa tudi na področju poezije in dramatike. Njena dela temeljijo na besedni igri. V zapisih lahko opazimo, da namerno krši glasoslovne, oblikoslovno in skladenjske jezikovne prvine. Avtorica ima poseben slog, ki temelji na nonsensu, paradoksih, vsebinskih obratih, presenečanjih in nenavadnih idejah. Bralce, tako mlajše kot starejše, nagovarja s humorjem, posredno humanistično obarvano vsebino in nenavadnimi risbami.
Besedno igro, nonsens in vse značilne elemente avtoričinega ustvarjanja lahko opazimo v izbranih zbirkah Jezične zgodbe, Resnične pravljice in pripovedke ter v zbirki Zgodbe in nezgodbe. Zbirke sestavljajo številne zgodbe, ki sodijo v kratko prozo, zasledimo pa lahko tudi nekaj poezije. Zgodbe popestrijo ilustracije. Zbirki Jezične zgodbe in Zgodbe in nezgodbe je ilustriral Bori Zupančič, zbirko Resnične pravljice in pripovedke pa je ilustrirala Lila Prap kar sama.
Keywords: Lila Prap, besedna igra, nonsens, frazem.
Published in DKUM: 09.03.2020; Views: 1609; Downloads: 247
Full text (1016,47 KB) |
3. Primerjalna analiza nastopov največjih televizijskih osebnosti slovenske televizije : diplomsko deloTjaša Koder, 2019, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu je predstavljena analiza nastopa dveh voditeljev razvedrilnih oddaj na komercialni televiziji. Analizirani sta bili besedna in nebesedna komunikacija voditeljev Vida Valiča in Petra Polesa v oddajah Slovenija ima talent, Vid in Pero šov ter X Factor Slovenija, ki sta jih vodila skupaj. Preučevano je bilo, kakšne so podobnosti in razlike v govoru in prvinah nebesedne komunikacije izbranih voditeljev. S pomočjo analize govora je bilo ugotovljeno, da voditelja uporabljata neknjižni pogovorni jezik, natančneje osrednjeslovenski oz. ljubljanski pogovorni jezik. Analiza mimike, gestikulacije in zunanjega videza je pokazala podobnosti v značilnostih nebesedne komunikacije pri obeh voditeljih. Ugotovljeno je bilo tudi, da se voditelja precej izražata skozi obrazne kretnje, ki pogosto nadomestijo besede. Najpogostejši obrazni izraz je smeh, njegova intenzivnost pa se spreminja glede na primernost v različnih položajih. Oba imata roke večino časa v gibanju. Oblečena sta v enaka, elegantna oblačila. Rezultati analize so lahko kot vodilo primerni za voditelje, ki televizijsko delo šele začenjajo, saj nazorno prikazujejo elemente, ki so pomembni za dober nastop. Hkrati so lahko pridobljeni rezultati uporabni za raziskovalce, ki bi v prihodnosti želeli raziskovati nebesedno in/ali besedno komunikacijo med voditelji ne le razvedrilnih, temveč tudi drugih vrst oddaj na komercialni in javni televiziji.
Keywords: komunikacija, besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, razvedrilne oddaje
Published in DKUM: 02.07.2019; Views: 3578; Downloads: 247
Full text (1,10 MB) |
4. Univerbizacija v SSKJ 2 (na gradivu samostalnikov od A do Č)Tjaša Celec, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava besedotvorni proces, tj. poenobesedenje ali univerbizacijo. Univerbizacija je proces, v katerem se vzpostavi sinonimno razmerje med sočasno obstoječo stalno podredno zloženo samostalniško besedno zvezo z najpogostejšim levim pridevniškim prilastkom kot motivirajočo besedno zvezo in njeno enobesedno samostalniško ustreznico kot motivirano besedo. V tem procesu leksikalne motivacije se jedrni del samostalniške besedne zveze obrazili, odvisnemu pa se doda priponsko obrazilo.
Za univerbate moškega spola sta najpogostejši obrazili -ež/-ec in-ik ter obrazili -ica in -ka za ženski spol. Dvainsedemdeset najdenih samostalniških besedotvornih univerbatov od A do Č je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika iz leta 2014 (v nadaljevanju SSKJ 2), njihove pripadajoče stalne besedne zveze pa so glede pogostosti rabe preverjene v korpusu Gigafida in iskalniku Google. Največ univerbatov je povezanih s poimenovanji oseb, snovi, naprav ter predmetov, povezanih s področjem medijev. Prevladujejo nekrnjeni podstavni pridevniki iz stalne besedne zveze. Šestdeset najdenih samostalniških univerbatov v SSKJ 2 od A do Č je enopomenskih s prevladujočimi nevtralnimi tipi podstavnih besednih zvez. Štirideset univerbatov je stilno nezaznamovanih, med ostalimi dvaintridesetimi slogovno zaznamovanimi univerbati pa je največ ekspresivnih.
Keywords: poenobesedenje, univerbizacija, poenobesedenka, univerbat, stalna besedna zveza, podstavni pridevniki, stilna zaznamovanost
Published in DKUM: 01.10.2018; Views: 1232; Downloads: 114
Full text (550,81 KB) |
5. K problematice současného úzu paroxytonického přízvuku v mluvě západních a jižních ČechZbyněk Holub, 2011, original scientific article Abstract: K problematiki sodobne pojavitve paroksitoničnega naglasa v govorih zahodne in južne Češke
Avtor prispevka se osredinja na posebnosti naglasa (naglas na penultimi) na južnem in zahodnem Češkem, na pojav, ki ga je zabeležil v 70–80 % ustreznih zlogov na južnem in zahodnem Češkem, severno in zahodno od Plzna. Gradivo s področij Doudleby, Manětin in južni Plzen dokazuje, da se naglas na prvem zlogu navadno bolj dosledno pojavlja na začetku dvozložnic in ustvarja naglasno-prozodično domeno s predhodnim zlogom ali nenaglašeno predpono.
Keywords: češčina, slovnica, naglasi, penultima, jezikoslovje, besedna prozodija
Published in DKUM: 06.02.2018; Views: 1058; Downloads: 393
Full text (545,73 KB)
This document has many files! More... |
6. Humor v slovenski mladinski književnostiKatarina Germšek, 2017, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji z naslovom Humor v slovenski mladinski književnosti je obravnavan pojem humorja in humornih elementov v slovenski mladinski književnosti. Elementi humornega se pojavljajo v številnih delih slovenske mladinske poezije, proze in dramatike, tako da se v njih pojavljajo kot humorne celote ali fragmenti in krajši odseki, vendar pa je osnovna perspektiva naravnana k čemu drugemu. Otroško in mladinsko književnost na slovenskem področju proučuje Dragica Haramija, zato smo v doktorsko disertacijo vključili njene ugotovitve in sledili teoretičnim opredelitvam slovenske mladinske književnosti, ki jih je vpeljala v slovenski prostor.
V doktorski disertaciji povzemamo teoretične opredelitve in značilnosti humorja in komike, razlagamo značilnosti besedne, situacijske in značajske komike, poudarjamo recepcijske zmožnosti mladih bralcev, ki jim je mladinska literatura namenjena, in dokazujemo pojavnost temu prilagojenih tem ter z literarnoteoretičnimi obravnavami literarnih del dokazujemo visoko pogostost humorja in humornih elementov v slovenski mladinski poeziji, prozi in dramatiki.
Humor je lahko posledica neujemanja/nasprotja ali posmeh primanjkljajem nekoga ali sredstvo za doživljanje lastnega ugodja. Situacijska komika nastaja s ponavljanjem okoliščin, z zamenjavo vlog in prekrivanjem dveh samostojnih vrst dogajanj. Besedna komika smeši togost jezika, kar avtorji dosegajo z rabo stilističnih sredstev (tropi in figure). Značajska komika izhaja iz družbenega življenja, bistveni pogoji značajske komike so nedružabnost osebe, ravnodušnost gledalca in avtomatizem.
Humor in razumevanje humorja je pogojeno z otrokovo starostjo in z njegovim kognitivnim razvojem, tako so teme v mladinski literaturi prilagojene otrokovi starosti, pojavljajo se zabavljive pesmi o osebah, krajih, o narobe svetu, pastirske šale, pesmi, ki si jih pojejo otroci med sabo, izštevanke, uganke, v pesmih, proznih besedilih in dramskih igrah se pojavlja tematika otroškega vsakdanjika, igre, navihanosti, radoživosti, pojavljajo se nonsensna besedila, v daljših proznih besedilih so teme fantastične ali realistične in se v njih kažejo le humorni elementi.
Obravnavana dela slovenske mladinske poezije, proze in dramatike kažejo na visoko pogostost humornih besedil v slovenski mladinski literaturi že v ljudskem slovstvu, nato pa od 19. stoletja naprej. Obravnavali smo Slovenske narodne pesmi zbiratelja Karla Štreklja, antologije Enci benci na kamenci 1, 2 in 3, ljudske pravljice in povedke Jožeta Tomažiča ter prozna dela slovenskih avtorjev, in sicer: Frana Levstika, Otona Župančiča, Boruta Gombača, Ervina Fritza, Franja Frančiča, Nika Grafenauerja. Barbare Gregorič Gorenc, Slavka Juga, Neže Maurer, Vinka Möderndorferja, Miroslava Košute, Miklavža Komelja, Ferija Lainščka, Borisa A. Novaka, Toneta Pavčka, Lile Prap, Andreja Rozmana Roze, Petra Svetine, Ksenije Šoster Olmer, Bine Štampe Žmavc, Anje Štefan, Saše Vegri, Erike Vouk, Daneta Zajca, Milana Dekleve, Mateja Dolenca, Frana Erjavca, Marka Kravosa, Slavka Pregla, Matjaža Pikala, Žiga X. Gombača, Josipa Jurčiča, Aksinije Kermauner, Toma Kočarja, Nataše Konc Lorenzutti, Majde Koren, Polonce Kovač, Lojzeta Kovačiča, Kajetana Koviča, Svetlane Makarovič, Mihe Matèja, Frana Milčinskega, Dese Muck, Bogdana Novaka, Toneta Partljiča, Žarka Petana, Lilijane Praprotnik - Zupančič, Leopolda Suhodolčana, Primoža Suhodolčana, Petra Svetine, Janje Vidmar, Dima Zupana, Rudolfa Pečjaka, Pavla Golie, Kristine Brenkove, Jane Milčinski in Alenke Goljevšček.
Ugotavljamo, da v poeziji prevladuje nonsensa literatura, ki temelji na besedni komiki, v proznih delih in dramskih igrah je največ situacijske komike, najmanjši obseg pa zajema značajska komika.
Doktorska disertacija dokazuje humoristično perspektivo v slovenski mladinski književnosti s pojavitvijo smešnih situacij, nesmiselnosti v jeziku in smešnih oseb v slovenskih mladinskih delih.
Keywords: Slovenska mladinska književnost, humor, besedna, situacijska in značajska komika, humoristična perspektiva.
Published in DKUM: 10.05.2017; Views: 3255; Downloads: 546
Full text (2,32 MB) |
7. KRUH KOT KLJUČNA BESEDA SLOVENSKEGA KULINARIČNEGA TURIZMAUrša Kac, 2016, master's thesis Abstract: V magistrskem delu Kruh kot ključna beseda slovenskega kulinaričnega turizma z različnimi jezikoslovnimi analizami preučujemo leksem kruh, da bi pokazali, kako pomembno mesto zaseda v slovenskem mentalnem leksikonu. S korpusno analizo v splošnem korpusu Gigafida in turističnem korpusu TURK smo pridobili sopojavnice ter z njimi sestavili seznam najpogostejših prostih in stalnih besednih zvez s sestavinami kruh, krušen in kruhov. Najpogostejše leve sopojavnice leksema kruh so vrstni pridevniki, ki v glavnem tvorijo terminološke besedne zveze, mnogo je tudi sopojavnic iz vrst glagolov, ki so pogosto sestavina frazeoloških besednih zvez, najbolj pa v turističnih besedilih izstopa besedna zveza krušna peč, sinonim domačnosti in topline slovenskega podeželja. Preučujemo tudi frazeme s sestavino kruh iz Slovarja slovenskih frazemov, ki po številu izstopajo med vsemi ostalimi frazemi s področja kulinarike. Frazemi v največji meri izražajo povezavo kruha z delom, kar je vidno tudi v določenih tvorjenkah iz besedne družine kruh. Besedna družina je sestavljena iz 52 tvorjenk, po večini izpeljank, zbranih iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Pleteršnikovega slovarja. Obsežen del raziskave smo namenili krušnim imenom, ki smo jih zbrali v strokovnem gradivu, na spletnih straneh pekarn in s korpusi ter jih klasificirali v enajstih tipov. Kruh, ki je največkrat poimenovan po sestavinah, obliki in namenu oz. priložnosti uporabe, smo nato razdelili še na opozicije kruh nekoč in danes, praznični in vsakdanji kruh ter pekovski in domači kruh. Lokalna raba leksema kruh in živa raba avtohtonih krušnih imen, preverjeni z vprašalnikom, sestavljenim posebej za Društvo kmečkih žena Slovenska Bistrica, kažeta, da je najbolj priljubljena besedna zveza s sestavino kruh domači kruh in da vprašane največkrat uporabijo frazem biti dober kot kruh. Kruh je torej globoko zasidran v mentalnem leksikonu slovenskega jezika, nekatere najpogostejše zveze pa izpostavljajo potencial, ki bi ga bilo smiselno upoštevati tudi v slovenski kulinarični ponudbi.
Keywords: ključna beseda kulture, korpusni pristop, sopojavnice, stalne besedne zveze, krušna imena, besedna družina kruh, frazemi s sestavino kruh.
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1965; Downloads: 339
Full text (2,54 MB) |
8. Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem besednodružinskem slovarju za črko BIrena Stramljič Breznik, 2005, original scientific article Abstract: Prispevek predstavlja kvantitativne lastnosti v slovarju zajetega besedja, ki ga omogoča računalniški program SlovarRed 2.0, 2003 Tomaža Seliškarja in Sekcije za terminološke slovarje Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Tvorbene lastnosti slovenskega besedja izhajajo iz komaj petindvajsetine sicer izčrpno obdelanih besednih družin, zato jih le z določenimi pridržki posplošimo. Prav zaradi tega pa se kaže smiselnost izdelave besednodružinskega slovarja v celoti, saj bi bilo mogoče na zastavljenih temeljih s timskim delom posamezne segmente obdelave izboljšati in končno dobiti dokaj realno in empirično preverljivo sliko o sestavu slovenskega leksikona, ki bi na dobro izhodišče za kontrastivne jezikoslovne študije in različne leksikografske projekte.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, besedna družina, slovarji
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1361; Downloads: 70
 Link to file |
9. Besedna družina bog v slovenskih biblijskih prevodih 16. stoletjaIrena Stramljič Breznik, 2010, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek prinaša strukturo in obseg besedne družine bog, kot jo je mogoče sestaviti na podlagi slovarsko urejenega besedja iz dvanajstih slovenskih biblijskih prevodov 16. stol., objavljenih v mednarodni knjižni zbirki Biblia Slavica (2006). Predstavljena besedna družina kaže nekatere morfemske in pomenske posebnosti tvorjenk, hkrati pa je glede na njihovo število v sodobnem slovenskem jeziku za dvajsetkrat manjša. Vendar so v njej že tvorbeno izoblikovane in potrjene vse tiste temeljne prvostopenjske tvorjenke, ki ohranjajo kontinuiteto in imajo danes same bogato razraščene besedne družine.
Keywords: slovenščina, besedotvorje, jezik protestantov, besedne družine, besedna družina bog
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1535; Downloads: 56
Link to full text
This document has many files! More... |
10. PREVAJANJE BESEDNE FIGURE PRIMERE V FILMU FORREST GUMPDenis Furek, 2013, undergraduate thesis Abstract: Podnaslavljanje je posebna kategorija prevajanja, pri kateri se avtorji srečujejo tako z prostorskimi kot časovnimi omejitvami in morajo biti zaradi tega še posebej spretni ter iznajdljivi. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje na podlagi ameriškega filma Forrest Gump, pri čemer se osredotoča na prevajanje besedne figure primere v posameznih podnaslovih. V teoretičnem delu so podrobneje opisana pravila in načela podnaslavljanja, besedna figura primera in film Forrest Gump. Empirični del pa zajema analizo posameznih primerov besedne figure v podnaslovih in primerjavo izvirnih različic podnaslovov s slovenskimi podnaslovi.
Keywords: podnaslavljanje, Forrest Gump, besedna figura primera
Published in DKUM: 09.04.2015; Views: 2274; Downloads: 135
Full text (375,36 KB) |
