1. Povezanost družinskega branja in bralnega razumevanja neumetnostnih besedil pri učencih 2. razreda : magistrsko deloTinkara Dražič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava povezanost družinskega branja z bralnim razumevanjem neumetnostnih besedil. Družinsko branje, opredeljeno kot skupno branje med dvema generacijama (starši in otroki), pomembno prispeva k opismenjevanju, bogatitvi besednega zaklada, izboljšanju jezikovnega izražanja ter oblikovanju pozitivnega odnosa do branja. Namen raziskave je bil preučiti, ali obstaja povezava med pogostostjo družinskega branja in uspešnostjo učencev pri razumevanju neumetnostnih besedil. V okviru empiričnega dela smo skozi šolsko leto z bralnimi listi spremljali, kako pogosto učenci berejo skupaj s starši, ob koncu leta pa so učenci reševali naloge za preverjanje bralnega razumevanja. Rezultati raziskave niso pokazali izrazite razlike v splošni uspešnosti, so pa učenci, ki so bili pogosteje deležni družinskega branja, dosegli boljše rezultate pri nalogah odprtega tipa ter izkazali bolj uravnoteženo uspešnost med zahtevnejšimi nalogami odprtega tipa in lažjimi nalogami alternativnega tipa ter dopolnjevanja. Povezanost med pogostostjo družinskega branja in časom reševanja delovnega lista ni bila statistično značilna. Ugotovitve potrjujejo pomen družinskega branja za učenčevo opismenjevanje ter oblikovanje učinkovitih in trajnostnih bralnih navad.
Keywords: branje, družinsko branje, bralno razumevanje, neumetnostno besedilo, okoljska vzgoja
Published in DKUM: 07.08.2025; Views: 0; Downloads: 52
 Full text (1,20 MB) |
2. Pogledi učiteljev razrednega pouka in učiteljev slovenščine na interpretativno branjeTomaž Petek, 2024, original scientific article Abstract: Temelj sodobnega načrtovanja pouka književnosti predstavlja t. i. komunikacijski pouk. V prispevku smo izhajali iz predpostavke, da interpretativno branje učitelja predstavlja središčno vlogo v priporočenem modelu šolske interpretacije umetnostnega besedila za razvijanje bralne zmožnosti učencev. Preučili smo poglede učiteljev razrednega pouka in učiteljev slovenščine na interpretativno branje. V raziskavi, v kateri je sodelovalo 110 učiteljev, se je med drugim pokazalo, da se večini zdi ustrezno interpretativno branje v razredu zelo pomembno, znanje pa bi morali, sodeč po izsledkih raziskave, še nadgraditi. Med učitelji razrednega pouka in učitelji slovenščine ni razlik glede znanja o interpretativnem branju.
Keywords: komunikacijski pouk, šolska interpretacija, književno besedilo, interpretativno branje, pogledi učiteljev
Published in DKUM: 29.07.2025; Views: 0; Downloads: 12
Full text (399,15 KB)
This document has many files! More... |
3. |
4. Razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnega besedila : magistrsko deloAdrijana Ritonja, 2025, master's thesis Abstract: Najpomembnejša naloga vsakega posameznika je sporazumevanje z drugimi. Da bi lahko vzpostavili uspešno komunikacijo z drugimi, pa je potrebno obvladovanje jezika. Razvoj govora se začne že z rojstvom ter z meseci narašča in napreduje. Že zelo zgodaj, s pojavom prvih besed, tj. okoli prvega leta starosti, se v govoru otrok pojavijo tudi medmeti, saj prve besede najpogosteje vključujejo posnemanja oglašanja živali, predmetov in oseb. Hkrati pa so medmeti zelo pogosti v umetnostnih besedilih, namenjenih otrokom.
Osrednji namen magistrskega dela je preučiti razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnih besedil. Zanimalo nas je predvsem, ali prvošolci ustrezno razumejo medmete. Preverjali smo, ali razumejo pomen medmetov brez sobesedila ali za ustrezno razumevanje medmetov potrebujejo sobesedilo. Tako smo razumevanje medmetov pri prvošolcih preverjali pred branjem umetnostnega besedila in po njem. Prav tako nas je zanimalo, ali so prvošolci zmožni dani medmet nadomestiti z drugim medmetom enakega pomena. Skupno je bilo analiziranih štirinajst medmetov iz dvanajstih pesmi za otroke. Rezultati so pokazali, da prvošolci pogosteje ustrezno razumejo medmete, kadar so ti podani s sobesedilom. Pokazali so tudi, da nekateri prvošolci zmorejo nadomestiti medmet z drugim enakega pomena, na to pa pogosto vplivajo izkušnje učencev. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da prvošolci medmete pogosto povežejo s svojimi izkušnjami v vsakdanjem življenju.
Keywords: govorni razvoj, besedišče, medmet, umetnostno besedilo
Published in DKUM: 11.06.2025; Views: 0; Downloads: 30
Full text (815,84 KB) |
5. "Anika govori drugače": slikanica z dodatkom za učenje slovenskega znakovnega jezika : magistrsko deloSara Irman Kolar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali slikanico in njene značilnosti. S pomočjo primerov smo iskali razlike med slikanicami, namenjenimi splošni populaciji otrok, in tistimi, ki imajo posebne bralne prilagoditve. V ospredju je literatura za gluhe, ki bralcu z različnimi načini predstavi vsebino knjige. Kljub temu da gre za vizualno dojemljive osebe, ki naj bi po tej logiki znale brati besedilo, je to zanje zelo težko, saj črk ne zmorejo povezati s fonetičnimi vrednostmi in pomenom. Zanje je treba pisano besedo spremeniti v kretnje znakovnega jezika.
V prvih poglavjih smo razložili pojem gluhota in s tem povezane potrebe po prilagoditvah ter opisali značilnosti znakovnega jezika. V drugem poglavju smo povzeli glavne karakteristike in pristope k izdelavi splošne slikanice, nato pa predstavili nekaj redkih primerov slikanic, prilagojenih gluhim osebam. Zaradi pomanjkanja gradiva, prilagojenega osebam s težavami pri branju, se vse pogosteje pojavlja želja in potreba po prilagojeni literaturi.
V praktičnem delu smo izdelali slikanico, vsebinsko vezano na gluhoto. Prvinsko je namenjena slišečim bralcem, da se spoznajo z življenjem gluhih oseb, razumejo njihove potrebe in težave, jih spoštujejo in jim pomagajo. Slikanici je dodanih nekaj osnovnih kretenj, ki bralca spodbujajo, da se jih nauči in posledično bolj suvereno pristopi do gluhih oseb.
Keywords: slikanica, ilustracija, gluhota, znakovni jezik, lažje besedilo, sprejemanje drugačnosti
Published in DKUM: 07.05.2025; Views: 0; Downloads: 28
Full text (4,64 MB) |
6. Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke : magistrsko deloLaura Pukel, 2024, master's thesis Abstract: Izdelava izvirne slikanice za predšolske otroke je naslov magistrskega dela, ki vsebuje teoretična izhodišča na podlagi raziskovanja različnih strokovnjakov iz literarnega področja in likovne umetnosti. Izmed književne literature za otroke so podrobneje opredeljeni definicija slikanice in elementi, ki jih vsebuje. Prav tako je opisana slikanica s poudarkom na kakovostni ilustraciji.
V praktičnem delu, ki je narejen na podlagi sinteze teoretičnih spoznanj, je prikazan postopek izdelave izvirne slikanice za predšolske otroke. Besedilo z naslovom Rojstnodnevna želja je napisala Rebeka Govedič, ilustrirala Laura Pukel. Govedič je diplomirala na smeri predšolska vzgoja PEF UM z diplomskim delom Razvijanje bralne pismenosti predšolskih otrok na podlagi izvirne slikanice. Pri vizualni podobi slikanice, ki je avtorsko delo, je bilo treba upoštevati elemente parabesedila (naslovnica, notranja naslovnica, vezni listi) in knjižnega vložka. Vsebinski del ilustracij predstavlja potek dogodkov, ki so opisani v zgodbi, prav tako so ilustracije analizirane na podlagi vsebinske upodobitve ob upoštevanih likovno-teoretičnih zakonitosti ter razumevanju interakcije med besedilom in ilustracijami.
Keywords: slikanica, besedilo, multimodalnost, kakovostna ilustracija, slikanica za predšolske otroke
Published in DKUM: 17.01.2025; Views: 0; Downloads: 68
Full text (3,80 MB) |
7. Krivulja razpoloženja za globlje razumevanje literarnega besedila in spodbujanje empatične zmožnosti : magistrsko deloNina Lavrenčič, 2024, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv krivulje razpoloženja kot metode grafičnega ponazarjanja besedila na razumevanje in empatijo bralcev. Želeli smo ugotoviti razlike med tradicionalno interpretacijo literarnega dela in krivuljo razpoloženja, s katero lahko prikažemo čustveno stanje literarnih likov. Zanimale so nas morebitne razlike med sodelujočima skupinama glede na njihovo dojemanje vsebine, čustveni odziv in oceno empatije. V pedagoški intervenciji je sodelovalo 39 četrtošolcev. V kontrolno skupino je bilo vključenih 21 učencev, v eksperimentalno pa 18. Podatke smo pridobili s pomočjo treh merilnih pripomočkov. Za preverjanje razlik v razumevanju mladinskega literarnega besedila smo uporabili vprašalnik odprtega tipa, ki je vseboval 6 odprtih vprašanj, vezanih na vsebino. Za ugotavljanje razlik v empatiji bralcev smo analizirali pisma učencev obeh skupin. Primerjava pisem je bila narejena s pomočjo treh lestvic, ki smo jih za potrebe magistrskega dela priredili po Indeksu medosebne reaktivnosti. Uporabili smo tri lestvice, in sicer lestvico sprejemanja perspektive, lestvico fantazije in empatičnosti. Za ugotavljanje razlik na ravni empatije do literarnih oseb pa smo uporabili ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 12 zaprtih vprašanj. Ugotovili smo, da krivulja razpoloženja lahko prispeva k boljšemu razumevanju čustvenih stanj likov in razvoju empatije pri otrocih.
Keywords: Krivulja razpoloženja, metode grafičnega ponazarjanja besedila, empatična zmožnost, literarno besedilo, slovenščina.
Published in DKUM: 01.08.2024; Views: 136; Downloads: 68
Full text (3,49 MB) |
8. O besedilu z vidika informativnostiMira Krajnc Ivič, 2023, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Vidike opazovanja besedila predstavljajo merila besedilnosti. V prispevku je pozornost namenjena informativnosti kot merilu, ki je povezano z vsebino oz. informacijsko vredno-stjo besedila. Ta je odvisna od deleža novih informacij v primerjavi z znanimi/danimi. To subjektivno razmerje določa informacijsko vrednost besedila, ki je odvisna od tvorčevih predvidevanj o količini in vrsti predvidljive danosti, zavestne danosti oz. skupnega védenja z naslovnikom. Tvorec informacijo v besedilo predstavi kot svežo, novo prirazumljeno, širše kontekstno priklicano, širše sobesedilno priklicano ali sobesedilno priklicano. Tovr-stna hierarhija danosti je skupaj s členitvijo po aktualnosti pomemben kontekstualizacijski namig naslovniku o vrednosti informacije v besedilu in o besedilni temi.
Keywords: besedilo, diskurz, merila besedilnosti, informativnost, hierarhija danosti
Published in DKUM: 31.05.2024; Views: 83; Downloads: 10
Full text (975,68 KB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko deloLucija Jurić, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Keywords: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 274; Downloads: 42
Full text (1,27 MB) |
