1. Prekmurski publicistični jezik v prvi polovici 20. stoletjaMarko Jesenšek, 2004, published scientific conference contribution Abstract: Prekmurski časopisi so na začetku 20. stoletja še izhajali v prekmurskem jeziku in madžarskem črkopisu, in sicer so ohranjali skoraj stotridesetletno protestansko jezikovno normo in predpis. V njih se prepletajo sporočanjska, vplivanjska in zabavna vloga publicističnih besedil, znotraj teh pa se pojavljajo značilne časopisne besedilne vrste: vest, novica, poročilo, uvodnik, komentar in oglasi. V članku so predstavljeni različni tipi oglaševalskih besedil v Kalendarju, Marijinem listu in Novinah
Keywords: jezikoslovje, zgodovina jezika, prekmurski jezik, publicistika, publicistična besedila, vloga publicističnih besedil, časopisne besedilne vrste
Published in DKUM: 27.09.2024; Views: 0; Downloads: 2
 Link to full text |
2. Peticija kot besedilna vrsta in njena politična umeščenostBranka Vičar, 2013, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Peticija je v prispevku opredeljena po Martinovem sistemsko-funkcijskem modelu besedilne vrste kot vrsta pozivne ekspozicije. Od drugih vrst pozivne ekspozicije se razlikuje po dveh vrstah naslovnika, z vidika besedilnovrstne strukturiranosti pa po strukturnih enotah poziv k javnemu strinjanju s tezo in podpora podpisnikov in podpisnic. V okviru neoliberalnega sistema, ki ga reprezentirajo vladne in mednarodne institucije kot primarni naslovniki, se peticija depolitizira, njen učinek pa se usmerja vpomiritev in posledično deaktivizacijo podpisnikov in podpisnic.
Keywords: besedilne vrste, besediloslovje, pozivna ekspozicija, sistemsko-funkcijska slovnica, ideologija
Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 75; Downloads: 5
Link to full text
This document has many files! More... |
3. Besedila v kontekstu slovenske kultureMira Krajnc Ivič, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Poznavanje jezika je sinteza izkušenjskega in teoretičnega znanja o jeziku in kulturi. V sodobnih kulturnih in informacijskotehnoloških trendih zato poučevanje in učenje jezika le kot sistema ne zadostuje več. Težnje Sveta Evrope k spodbujanju pluralnega jezikovnega in kulturnega okolja so razvidne v novem evropskem dokumentu, v Referenčnem okvirju za pluralistične pristope k jezikom in kulturam: Zmožnosti in viri (ROPP). Ta sporazumevalno jezikovno zmožnost nadgrajuje v medkulturno zmožnost, skupne referenčne ravni nadomešča s sedmimi globalnimi zmožnostmi in notranjimi ter zunanjimi viri. Razvijanje globalnih zmožnosti in pridobivanje notranjih virov, tj. znanja, spretnosti in stališč, pa se spodbuja s pluralističnimi pristopi k jezikom in kulturam. S tem jezik ni le orodje ali sredstvo za prenos informacij, ampak jasno izrazilo osebine identitete, njenih vrednot in pripadnosti skupnosti. Vse to je vidno pri tvorjenju in interpretiranju besedila, katerega mentalne sheme kažejo na podobnosti in razlike med komunikacijskimi položaji ter oblikujejo besedilne vrste oz. žanre.
Keywords: besediloslovje, besedila, besedilne vrste, sporazumevalne zmožnosti
Published in DKUM: 26.07.2024; Views: 103; Downloads: 7
Link to file |
4. Pravopisne napake v e-obvestilih naključno izbranih vrtcev : diplomsko deloSimon Knuplež, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili načine in oblike komuniciranja, vrste besedil ter opisali vlogo vrtca, ki jo ima pri komunikaciji s starši. Najprej smo predstavili, kaj sama komunikacija sploh je ter sam pomen komunikacije. V nadaljevanju smo predstavili vrste besedil ter se osredotočili na vlogo vrtca pri komunikaciji preko obvestil in poiskali ter izpostavili pravopisne napake v besedilih iz spleta. V empiričnem delu smo se osredotočili na preverjanje pravopisnih napak v spletnih obvestilih naključno izbranih vrtcev. Namen diplomskega dela je preveriti, ali izbrani vrtci pri objavljanju obvestil na spletu upoštevajo pravila slovenskega pravopisa. Raziskovalna vprašanja se nanašajo na preverjanje pravopisne ustreznosti izbranih napisanih obvestil in najpogostejše pravopisne napake v njih. Metodologija vključuje uporabo pregledne študije virov v teoretičnem delu ter opisne metode za predstavitev ključnih ugotovitev in spoznanj. Obvestila smo preučevali z metodo analize in medsebojno primerjavo. Ugotovili smo, da se je največ napak v besedilih pojavljajo pri rabi ločil, kot so pika in vejica, ter pri zapisu datumov in časa. V luči teh ugotovitev smo v zaključku diplomske naloge podali priporočila za vrtce, da kot ustanove, ki posredujejo znanja otrokom, poskrbijo za pravilno opismenjevanje zaposlenih in jih poučijo oz. obnovijo njihovo znanje o jezikovno pravilnem pisanju obvestil (in drugih besedil).
Keywords: komunikacija, obvestilo, starši, vrtec, besedilne vrste, slovenski pravopis
Published in DKUM: 01.08.2023; Views: 520; Downloads: 67
 Full text (1,50 MB) |
5. Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitevLaura Čater, 2018, master's thesis Abstract: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Keywords: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Published in DKUM: 21.12.2018; Views: 1939; Downloads: 169
Full text (1,61 MB) |
6. Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencevEva Visinski, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek).
Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Keywords: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Published in DKUM: 21.11.2018; Views: 1234; Downloads: 146
Full text (1,53 MB) |
7. Slovenščina na dlani 12018, professional monograph Abstract: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Keywords: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Published in DKUM: 03.07.2018; Views: 1527; Downloads: 116
Link to file |
8. Kritični prerez besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjemTomaž Petek, 2013, original scientific article Abstract: Razprava prikazuje poskus kritičnega prereza besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici in pri dejavnostih, povezanih s šolo oz. vrtcem. Ugotavljamo, da se učitelj oz. vzgojitelj v vzgojno-izobraževalnem procesu srečuje z različnimi položaji, okoliščinami, v katerih govorno nastopa. Ker se sporazumeva z besedili in ne s posameznimi povedmi ali celo z besedami, mora za učinkovito govorno nastopanje med drugim poznati značilnosti različnih besedilnih vrst. Za raziskovanje besedilnih vrst smo ob upoštevanju različnih znanstvenih opredelitev nekoliko priredili Toporišič-Žagarjevo klasifikacijo glede na sporočevalne postopke in funkcijske zvrsti ter se omejili na tiste besedilne vrste, ki so posredno ali neposredno povezane z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici. V razpravi je poudarjeno tudi vprašanje, ali učitelj oz. vzgojitelj že z vstopom v razred oz. igralnico govorno nastopa oz. ali je vsaj del (učne) ure tudi govorni nastop.
Keywords: besedilne vrste, besedilo, dejavniki sporočanja, govorno nastopanje, sporazumevalna načela, učitelj, vzgojitelj
Published in DKUM: 21.09.2017; Views: 1010; Downloads: 149
Full text (136,29 KB)
This document has many files! More... |
9. Merila določanja besedilnih vrst v učbenikih od leta 1990 do danesAndreja Golob, 2016, undergraduate thesis Abstract: Učitelji pri pouku slovenščine v osnovnih in srednjih šolah uporabljajo učbenike, ki jim služijo kot pripomočki za razlago in utrjevanje snovi. Učbenik ima namreč pomembno vlogo pri posredovanju učnih vsebin; učencem pomaga pri usvajanju le-teh, učiteljem pa pri načrtovanju pouka. Zato je zelo pomembno, da so učbeniki primerni in kvalitetni. Ker učbenike izbirajo učitelji sami, imajo možnost izbrati takšne, s katerimi bodo učencem oz. dijakom najbolje predstavili učno snov in ki bodo po drugi strani učence oz. dijake pritegnili že po samem videzu. V današnjih časih imajo učitelji težjo nalogo, saj je na trgu veliko učbenikov, med katerimi morajo izbrati tistega, ki bo najbolj primeren, hkrati pa so na boljšem kot pred nekaj desetletji, ko niso mogli izbirati. Za namen diplomskega dela smo pregledovali učbenike od leta 1990 dalje, pri tem pa ugotovili, da so takrat po več let imele vse šole enake učbenike, učitelji pa niso imeli možnosti izbire.
Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela; v teoretičnem delu smo predstavili temeljne opredelitve sporočanja, besedila in besedilnih vrst. Pozornost smo namenili tudi vlogam in funkcijam besedila, saj so te ključne pri analiziranju besedilnih vrst. Podali smo definicijo učbenika in predstavili, kdo in na kakšen način potrdi učbenik, da je sploh primeren za poučevanje.
V empiričnem delu diplomskega dela smo iz zbranega gradiva, tj. učbenikov za slovenščino, poiskali in izpisali definicije izbranih besedilnih vrst. Za analizo smo izbrali naslednjih pet: opravičilo, prošnjo, vabilo, zahvalo in reklamo, ki smo jih primerjali in analizirali.
V zaključnem delu smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli med nastankom samega dela, in odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo jih postavili na začetku diplomskega dela.
Keywords: Sporočanje, besedilo, besedilne vrste, funkcijska zvrstnost, učbenik.
Published in DKUM: 18.10.2016; Views: 1745; Downloads: 189
Full text (466,72 KB) |
10. Razvoj prijave na delovno mesto kot besedilne vrsteAnja Kranjčec, 2016, undergraduate thesis Abstract: Prijava na delovno mesto je besedilo, s katerim se vsak posameznik sreča vsaj enkrat v življenju. Gre za pomembno vrsto besedila, ki lahko posredno vpliva na kvaliteto življenja, zato nas je zanimalo, kakšne so sodobne prijave na delovno mesto in iz česa so se razvile. V diplomskem delu smo tako skušali predstaviti razvojno pot prijave na delovno mesto kot besedilne vrste. Osredotočili smo se na njeno obliko, ki smo jo primerjali z zgledi iz različnih zgodovinskih virov; na podlagi Bhatieve opredelitve prijave na delovno mesto pa smo analizirali tudi uresničevanje tvorčevega namena v besedilih. Prav tako nas je zanimalo, ali se v obravnavano besedilno vrsto vpletajo še katere druge besedilne vrste ter kdaj in v kolikšni meri se to dogaja; s pomočjo Verschuerenovega razumevanja komunikacijskega konteksta pa smo raziskovali tudi vpliv okoliščin na izbrana besedila. Podrobneje smo analizirali 15 različnih besedil, ki so nastala med leti 1882 in 2015, v analizo pa smo vključili tudi nekatera ostala izmed zbranih besedil. Pri tem smo ugotovili, da se je prijava na delovno mesto iz prosilnih pisem preko standardiziranih uradnih dopisov razvila v inovativna oglaševalska besedila. Tako v uradnih prošnjah in prijavah kot tudi v sodobnih ponudbah za sodelovanje so prisotne prvine življenjepisa, ki je osnovna priloga vsake prijave na delovno mesto. V obravnavanih besedilih se tako v obliki in jeziku kot tudi v izražanju tvorčeve namere zrcali družbeno ozadje časa njihovega nastanka.
Keywords: besedilne vrste, okoliščine sporočanja, tvorčev namen, prijava na delovno mesto, prošnja za zaposlitev, ponudba za sodelovanje
Published in DKUM: 06.10.2016; Views: 1963; Downloads: 139
Full text (2,80 MB) |
