| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 9 / 9
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
BESEDILNI VZORCI IN PRVINE NEKNJIŽNEGA JEZIKA V RADIJSKIH OGLASIH
Tamara Volmajer, 2011, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo obravnava radijske oglase z vidika jezika, besedilnih vrst in besedilnih vzorcev. V teoretičnem delu je oglaševanje predstavljeno kot del marketinga, predstavljene so značilnosti oglaševanja, še posebej radijskega. V nadaljevanju je podrobneje predstavljena teorija besedilnih vrst in vzorcev. Ker se v oglasih večinoma pojavljajo vsakodnevne praktičnosprazumevalne situacije, pri katerih je večinoma uporabljen narečni jezik (v izbranih oglasih se pojavljajo mariborski pogovorni jezik, prleško narečje in prepletanje slovenskega in tujih jezikov), je začetek empiričnega dela diplomskega dela posvečen krajši analizi zgoraj omenjenih različic jezika. Analiza je bila izvedena na manjšem vzorcu (7) jezikovno zanimivih oglasov. V nadaljevanju se diplomsko delo ukvarja z besedilnimi vrstami in besedilnimi vzorci v oglasih, saj oglasi, kljub temu da so samostojna besedilna vrsta, pogosto vsebujejo še elemente drugih besedilnih vrst, hkrati pa, tako kot druga besedila, pripadajo določenemu kulturnemu okolju, zato lahko razberemo tudi splošni kulturni besedilni vzorec (problem – rešitev, zadovoljevanje potreb oz. želja). Vzorec analiziranih oglasov je tukaj večji (18 oglasov). Vsi izbrani oglasi so bili posneti na dveh komercialnih radijskih postajah, na Radiu City iz Maribora in na Radiu Maxi iz Ljutomera.
Keywords: Ključne besede: radijski oglasi, mariborski pogovorni jezik, prleško narečje, praktično sporazumevanje, splošni kulturni besedilni vzorec, besedilne vrste.
Published: 26.10.2011; Views: 2635; Downloads: 322
.pdf Full text (1,22 MB)

2.
PRIMERJAVA PISANJA VOŠČILA PO PREDHODNI OBRAVNAVI IN BREZ NJE V 3. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Nina Verdnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Sporazumevanje je del našega vsakdanjika, del sporazumevanja pa so tudi različne besedilne vrste, ki jih ustno ali pisno posredujemo naslovniku. Diplomsko delo z naslovom Primerjava pisanja voščila po predhodni obravnavi in brez nje v 3. razredu osnovne šole obravnava pisanje voščil. V teoretičnem delu so opisani grafomotorika, pisanje, opismenjevanje in besedilo. V empiričnem delu diplomskega dela ugotavljam uspešnost učencev 3. razredov (A in B skupine) pri pisanju voščil, saj so to besedilno vrsto spoznavali že dve leti. Rezultate pisanja sem prikazala v tabelah in naredila primerjavo med skupinama in spoloma. Za takšen naslov diplomskega dela sem se odločila zato, ker se mi zdi pomembno, da znamo besedilne vrste pravilno zapisati in jih posredovati naslovniku.
Keywords: grafomotorika, opismenjavanje, besedilo, besedilne vrste, pisanje, voščilo
Published: 12.03.2012; Views: 1373; Downloads: 125
.pdf Full text (1,01 MB)

3.
Analiza narečnega diskurza (s poudarkom na govoru Rakitovca v slovenski Istri)
Tina Rožac, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija obravnava narečni diskurz z vidika konverzacijske analize in tako prinaša nova spoznanja na področje raziskovanja narečij ter širi obzorja znanstvene obravnave istrskega narečja in govora Rakitovca. Avtorica na podlagi dosedanjih teoretičnih spoznanj o govorjenem jeziku, diskurzu in konverzacijski analizi gradi analizo na terenu zbranih in transkribiranih besedil, ki jih besedilnovrstno umešča v naslednje kategorije: pripovedne besedilne vrste (pripovedi, anekdote, poročila, eksempli), opazke s komentarjem, mnenja, obrekovanja in klepeti. Zastavljena besedilnovrstna tipologija se v analizi potrjuje in je – z morebitno vključitvijo razlage kot besedilne vrste – značilna za narečni diskurz. Ob tem je pomembno poudariti, da izbrana besedila pripadajo eni od besedilnih vrst, medtem ko se v spontanem pogovoru poleg čistih oblik pojavljajo tudi neopredeljene oz. mešane besedilne vrste. Metodološko podlago analize predstavlja kvantitativni korpusni pristop, za potrebe katerega je bil zgrajen korpus Nardis-Ra. Pri zapisovanju besedil je prevladal ortografski zapis, ker je analiza tovrstnih besedil vezana na korpus in digitalni zapis, ki zahtevata poenostavitve. Potrjuje se, da GOS, ki je ponudil izhodiščno orientacijo za prevlado ortografskega zapisa, zaenkrat nima ustreznih oznak za zapis narečnih besedil; pomanjkljivost zlasti pri zapisu narečnih besedil je neupoštevanje naglasa in polglasniško izgovorjenih vokalov. Kljub vsemu je izbrani zapis korak bliže ortografskemu, ker so potrebe korpusa usmerjale k poenostavitvam, ki so privedle do kombinacije ortografskega in fonetičnega zapisa. Zapis se približuje GOS-u v težnji, da se v nadaljevanju vzporedno z raziskavami oblikujejo primerljivi korpusi narečnih pogovorov. Kvantitativni korpusni pristop v pričujoči disertaciji predstavlja izhodišče kvalitativne jezikoslovne obravnave izbranih pragmatičnih značilnosti analiziranega diskurza (izjav, menjavanja vlog in diskurznih označevalcev) v odvisnosti od obravnavanih besedilnih vrst. Avtorica posebno pozornost nameni orisu diskurznih označevalcev, njihovih vrst in vlog ter distribucije v različnih besedilnih vrstah. Z analizo se potrjuje hipoteza, da se v narečnem diskurzu pojavljajo različne besedilne vrste, v katerih se koherenca gradi po načelih govorjenega jezika, vendar se gradnja koherence v odvisnosti od besedilne vrste odraža predvsem v rabi diskurznih označevalcih, oblik izjav in menjavanju vlog.
Keywords: istrsko narečje, govorjeni jezik, narečni diskurz, konverzacijska analiza, korpus narečnih besedil, besedilne vrste v spontanem pogovoru, diskurzni označevalci
Published: 25.02.2016; Views: 1068; Downloads: 156
.pdf Full text (12,07 MB)

4.
Razvoj prijave na delovno mesto kot besedilne vrste
Anja Kranjčec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Prijava na delovno mesto je besedilo, s katerim se vsak posameznik sreča vsaj enkrat v življenju. Gre za pomembno vrsto besedila, ki lahko posredno vpliva na kvaliteto življenja, zato nas je zanimalo, kakšne so sodobne prijave na delovno mesto in iz česa so se razvile. V diplomskem delu smo tako skušali predstaviti razvojno pot prijave na delovno mesto kot besedilne vrste. Osredotočili smo se na njeno obliko, ki smo jo primerjali z zgledi iz različnih zgodovinskih virov; na podlagi Bhatieve opredelitve prijave na delovno mesto pa smo analizirali tudi uresničevanje tvorčevega namena v besedilih. Prav tako nas je zanimalo, ali se v obravnavano besedilno vrsto vpletajo še katere druge besedilne vrste ter kdaj in v kolikšni meri se to dogaja; s pomočjo Verschuerenovega razumevanja komunikacijskega konteksta pa smo raziskovali tudi vpliv okoliščin na izbrana besedila. Podrobneje smo analizirali 15 različnih besedil, ki so nastala med leti 1882 in 2015, v analizo pa smo vključili tudi nekatera ostala izmed zbranih besedil. Pri tem smo ugotovili, da se je prijava na delovno mesto iz prosilnih pisem preko standardiziranih uradnih dopisov razvila v inovativna oglaševalska besedila. Tako v uradnih prošnjah in prijavah kot tudi v sodobnih ponudbah za sodelovanje so prisotne prvine življenjepisa, ki je osnovna priloga vsake prijave na delovno mesto. V obravnavanih besedilih se tako v obliki in jeziku kot tudi v izražanju tvorčeve namere zrcali družbeno ozadje časa njihovega nastanka.
Keywords: besedilne vrste, okoliščine sporočanja, tvorčev namen, prijava na delovno mesto, prošnja za zaposlitev, ponudba za sodelovanje
Published: 06.10.2016; Views: 931; Downloads: 80
.pdf Full text (2,80 MB)

5.
Merila določanja besedilnih vrst v učbenikih od leta 1990 do danes
Andreja Golob, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Učitelji pri pouku slovenščine v osnovnih in srednjih šolah uporabljajo učbenike, ki jim služijo kot pripomočki za razlago in utrjevanje snovi. Učbenik ima namreč pomembno vlogo pri posredovanju učnih vsebin; učencem pomaga pri usvajanju le-teh, učiteljem pa pri načrtovanju pouka. Zato je zelo pomembno, da so učbeniki primerni in kvalitetni. Ker učbenike izbirajo učitelji sami, imajo možnost izbrati takšne, s katerimi bodo učencem oz. dijakom najbolje predstavili učno snov in ki bodo po drugi strani učence oz. dijake pritegnili že po samem videzu. V današnjih časih imajo učitelji težjo nalogo, saj je na trgu veliko učbenikov, med katerimi morajo izbrati tistega, ki bo najbolj primeren, hkrati pa so na boljšem kot pred nekaj desetletji, ko niso mogli izbirati. Za namen diplomskega dela smo pregledovali učbenike od leta 1990 dalje, pri tem pa ugotovili, da so takrat po več let imele vse šole enake učbenike, učitelji pa niso imeli možnosti izbire. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela; v teoretičnem delu smo predstavili temeljne opredelitve sporočanja, besedila in besedilnih vrst. Pozornost smo namenili tudi vlogam in funkcijam besedila, saj so te ključne pri analiziranju besedilnih vrst. Podali smo definicijo učbenika in predstavili, kdo in na kakšen način potrdi učbenik, da je sploh primeren za poučevanje. V empiričnem delu diplomskega dela smo iz zbranega gradiva, tj. učbenikov za slovenščino, poiskali in izpisali definicije izbranih besedilnih vrst. Za analizo smo izbrali naslednjih pet: opravičilo, prošnjo, vabilo, zahvalo in reklamo, ki smo jih primerjali in analizirali. V zaključnem delu smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli med nastankom samega dela, in odgovorili na raziskovalna vprašanja, ki smo jih postavili na začetku diplomskega dela.
Keywords: Sporočanje, besedilo, besedilne vrste, funkcijska zvrstnost, učbenik.
Published: 18.10.2016; Views: 642; Downloads: 65
.pdf Full text (466,72 KB)

6.
Kritični prerez besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem
Tomaž Petek, 2013, original scientific article

Abstract: Razprava prikazuje poskus kritičnega prereza besedilnih vrst v povezavi z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici in pri dejavnostih, povezanih s šolo oz. vrtcem. Ugotavljamo, da se učitelj oz. vzgojitelj v vzgojno-izobraževalnem procesu srečuje z različnimi položaji, okoliščinami, v katerih govorno nastopa. Ker se sporazumeva z besedili in ne s posameznimi povedmi ali celo z besedami, mora za učinkovito govorno nastopanje med drugim poznati značilnosti različnih besedilnih vrst. Za raziskovanje besedilnih vrst smo ob upoštevanju različnih znanstvenih opredelitev nekoliko priredili Toporišič-Žagarjevo klasifikacijo glede na sporočevalne postopke in funkcijske zvrsti ter se omejili na tiste besedilne vrste, ki so posredno ali neposredno povezane z učiteljevim oz. vzgojiteljevim govornim nastopanjem v razredu oz. igralnici. V razpravi je poudarjeno tudi vprašanje, ali učitelj oz. vzgojitelj že z vstopom v razred oz. igralnico govorno nastopa oz. ali je vsaj del (učne) ure tudi govorni nastop.
Keywords: besedilne vrste, besedilo, dejavniki sporočanja, govorno nastopanje, sporazumevalna načela, učitelj, vzgojitelj
Published: 21.09.2017; Views: 169; Downloads: 35
.pdf Full text (136,29 KB)
This document has many files! More...

7.
Besedilna analiza uradne pisne prošnje za zaposlitev
Laura Čater, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu se osredotočamo na uradno pisno prošnjo za zaposlitev, ki v današnji družbi postaja vedno pomembnejše besedilo. Zaradi velike brezposelnosti in vedno večjega povpraševanja po delu, je izredno uporabno znanje o pisanju prošnje za zaposlitev oz. prijave na razpisano delovno mesto. Gre za uradni pozivni dopis, ki predstavlja prvi stik z bodočim delodajalcem in je marsikdaj ključnega pomena pri izbiri ustreznega kandidata. Z magistrskim delom želimo poudariti pomen prošnje oz. prijave kot vrste besedila. Najprej smo preko primarnih in sekundarnih virov raziskali teorijo o besedilih, o sporazumevanju in o tvorjenju uradne pisne prošnje. Temu je sledila analiza 50 izbranih prošenj oz. prijav na delovno mesto. Podrobneje smo raziskali komunikacijski položaj, zunanjo zgradbo, kriterije besedilnosti in tvorčevo upoštevanje pravopisnih pravil. Prav tako nas je zanimala primerjava med prošnjami, ki jih pišejo iskalci zaposlitve z doseženo določeno izobrazbeno stopnjo, in devetošolci, ki so še v izobraževalnem procesu. V zaključku smo povzeli temeljne ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi opravljene analize besedil, in potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da v obravnavnih besedilih prevladuje utemeljevalni slogovni postopek, pri čemer večji del dopisa predstavlja argumentativno razvijanje teme, kjer tvorec s pomočjo argumentov oblikuje temo besedila. V izreku prošnje, to je v jedrnih odstavkih, smo opazili, da se pojavljajo izrazi, ki uresničujejo namen prošnje (predstavitev tvorca, razpisano delo/delovno mesto, izkušnje in izobrazba). Pri pravopisnih napakah smo zasledili, da tvorcem največ težav povzročajo raba ločil, pisanje skupaj in narazen ter raba velike in male začetnice.
Keywords: sporazumevanje, besedilo, besedilne vrste, uradna pisna prošnja, merila besedilnosti, sporočanjske okoliščine
Published: 21.12.2018; Views: 383; Downloads: 38
.pdf Full text (1,61 MB)

8.
Slovenščina na dlani 1
2018, professional monograph

Abstract: Monografija je nastala v okviru projekta Slovenščina na dlani, pri katerem pripravljamo interaktivno učno e-okolje za slovenščino, ki se bo primarno uporabljalo na osnovnih in srednjih šolah, po zaključenem projektu pa bo prosto dostopno tudi širši javnosti. Projekt združuje strokovnjakinje in strokovnjake z različnih področij (slovenistika, jezikoslovje, didaktika, jezikovne tehnologije, programiranje), tesno sodelovanje pa smo razvili tudi z učiteljicami in učitelji slovenščine ter učenkami in učenci oz. dijakinjami in dijaki iz 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vse Slovenije. Spodbujamo jih k aktivni vlogi pri zasnovi e-okolja, zanje pa pripravljamo tudi izobraževanja. V sklop slednjega sodi ta monografija, ki ponuja strokovne novosti in odgovore na zanimiva vprašanja, npr. katere so naše priljubljene besede, kako nastajajo nove besede, zakaj je pomembno, da se učimo o frazemih in pregovorih, kako lahko obravnavamo besedilo, zakaj je pomembna bralna pismenost, kako lahko pridemo do znanja, kateri tipi nalog se pojavljajo v e-gradivih, kako nastane besedilni korpus, kakšna je funkcija programerja pri pripravi eokolja.Prinaša tudi informacije o projektnih aktivnostih in odzivih na prve rezultate našega dela. Monografija z nakazanim številčenjem v naslovu napoveduje nadaljevanje tako zastavljenega dela in obenem izraža željo po preraščanju v publikacijo, v kateri bi strokovne prispevke objavljali tudi strokovnjakinje in strokovnjaki iz prakse.
Keywords: jezikovna raba, leksikologija, frazeologija, paremiologija, besedilne vrste, bralna pismenost, učne metode, tipologija nalog, besedilni korpus, e-gradivo, učenje slovenščine
Published: 03.07.2018; Views: 220; Downloads: 40
URL Link to file

9.
Primerjava jezikovne zmožnosti gluhih/naglušnih učencev z jezikovno zmožnostjo slišečih učencev
Eva Visinski, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava tematiko gluhote in naglušnosti v odvisnosti govorno-jezikovnega razvoja posameznika. Raziskovanje se osredotoča na primerjavo jezikovne zmožnosti slišečih učencev z usvajanjem govorno-jezikovnega razvoja gluhih/naglušnih učencev. Teoretični del magistrskega dela je razdeljen na dve temeljni enoti: prva obravnava problem gluhote in naglušnosti, razloge za nastanek, posledice te vrste invalidnosti, način dela gluhih/naglušnih učencev v šoli, prilagoditve za učitelja in slušne pripomočke ter način njihovega delovanja. Drugi del je namenjen jeziku, in sicer so natančneje opredeljena področja pravopisa, slovnice in stilistike. Sledi poglavje o že obravnavanih neustreznosti s področja jezikoslovja v soodvisnosti gluhote in naglušnosti, ki je bila opravljena na srednješolcih. Ugotovljeno je bilo, da se največ napak pojavlja na področju skladnje in govora, vendar so bili analizirani učenci, ki se šolajo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Druga analiza je bila opravljena na učencih, ki nosijo slušni aparat in je potrdila, da je govorno-jezikovni razvoj gluhih/naglušnih učencev, še posebej področje slovnice, odvisen od časa vstavitve polževega vsadka (prej je aparat vstavljen, lažji in večji je napredek). Empirični del magistrskega dela je namenjen primerjavi govorno-jezikovnega razvoja slišečih učencev z gluhimi/naglušnimi. Gre za populacijo učencev od 7. do 9. razreda. Oboji obiskujejo isto osnovno šolo, vendar so gluhi in naglušni deležni strokovne pomoči s strani mobilne logopedinje. Analizirana besedila so razdeljena na govorna in zapisana, kjer je pri zapisanih besedilih izpostavljenih vsega skupaj 52 neustreznih besed slišečih učencev in 35 besed gluhih/naglušnih učencev. Teme so bile izbrane naključno. Poleg posamezne neustrezne besede je v tabeli zapisana ustrezna različica. Govorjena besedila so nastala s pomočjo govornih nastopov posameznikov, teme so bile določene s strani učitelja za slovenski jezik. Največ neustreznosti se pojavlja na področju pravopisa in skladnje, uporabljenih je veliko narečnih besed in slengizmov. Ugotovljeno je, da lahko gluhi/naglušni v primerljivem starostnem obdobju dosegajo enake rezultate kot slišeči učenci.
Keywords: gluhota, naglušnost, slušni pripomočki, jezikoslovje, pravopis, slovnica, besedilne vrste, primerjava
Published: 21.11.2018; Views: 112; Downloads: 30
.pdf Full text (1,53 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica