| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 23
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Primerjava učbenikov za angleščino za 6. razred osnovne šole avtorjev, ki so rojeni govorci angleščine, in avtorjev, ki so tuji govorci angleščine, s poudarkom na besedišču - študija primera
Mojca Pavšič, 2018, master's thesis

Abstract: Ocenjevanje in vrednotenje učbenikov za angleški jezik ni enostavna naloga. To vzame veliko časa in je dolgotrajen proces, ki pokaže resnične rezultate samo, kadar uporabljamo učbenik nato pa je morda prepozno. Magistrska naloga analizira in primerja dva učbenika – enega, ki ga je napisal angleški materni govornik, in enega, ki so ga napisali slovenski materni govorci. Osredotoča se na besedišče, saj je v zgodnji fazi pomembnejše od slovnice.
Keywords: učbenik, delovni zvezek, vrednotenje, slovnica, besedišče, jezikovne spretnosti, dejavnosti
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1116; Downloads: 155
.pdf Full text (7,43 MB)

12.
Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991
Martina Potisk, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Keywords: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2152; Downloads: 861
.pdf Full text (2,99 MB)

13.
Jezikovno-kulturna raznolikost in spremembe v filmskih priredbah britanskega romana Jane Eyre
Petra Putrić, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnavo jezikovno-kulturno raznolikost ter specifično rabo jezika v britanskem romanu Jane Eyre iz devetnajstega stoletja v primerjavi z ameriško in britansko filmsko priredbo.
Keywords: jezik, besedišče, slovnica, izgovorjava, narečje, kultura, sprememba, angleščina devetnajstega stoletja, ameriška angleščina
Published in DKUM: 12.10.2016; Views: 1071; Downloads: 63
.pdf Full text (765,55 KB)

14.
ŽIVLJENJE NAREČNIH IZRAZOV NA GORIČKEM (NEKAJ NAUKOV RAZISKAVE BESEDIŠČA)
Rudolf Toplak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se loteva raziskave narečne rabe jezika madžarske manjšine v Prekmurju, točneje na Goričkem. Znano dejstvo je, da narečna oblika madžarskega jezika v zamejskih regijah madžarskega jezikovnega področja od standardne, državne oblike jezika temeljito odstopa v dveh pogledih. Zamejski dialekti so močneje dialektološko obarvani in vsebujejo tudi izrazito arhaične jezikovne elemente. Drugo odstopanje pa je vidno v stičnosti jezika, torej da neposredno vsebuje vplive državnega jezika (predvsem v besedišču). Raziskovanje rabe jezika je na dvojezičnem področju vedno zelo kompleksno, pa vendar zanimivo in vznemirljivo delo. V diplomskem delu bom (v teoretičnem delu) na kratko predstavil strokovno literaturo, ki preučuje narečj prekmurskih Madžarov (nekatere raziskovalce poznam tudi osebno, saj so bili moji profesorji). S področja dialektološkega raziskovanja narečja Madžarov na Goričkem imamo na razpolago relativno malo podatkov in analiz (izpostavil bi delo raziskovalcev O. Penavin in J. Végha). Na odločitev, da bom v svojem diplomskem delu s pomočjo anketiranja (1 naselij, 60 anketirancev) in analizo dobljenih podatkov pripomogel k znanstveni deskripciji madžarskega narečnega stičnega jezika na Goričkem (empirični del naloge) je vplivalo prav to dejstvo. Anketni vprašalnik bo vseboval 60 vprašanj. V dobljenem korpusu bom ugotovil tip narečnih izrazov, razmerje med narečnimi izrazi in standardnimi pogovornimi izrazi. Preučil bom, kateri so najbolj živi izrazi v prostoru in kateri izrazi tonejo v pozabo. Analiziral bom tudi „efektivnost“ poznavanja narečnih izrazov anketirancev. S pomočjo starosti, kot neodvisne spremenljivke (po starostnih obdobjih), bom primerjal poznavanje narečnih izrazov pripadnikov različnih starostnih obdobij. V sklepnem delu diplomskega dela bom na podlagi dobljenih podatkov odgovoril na vprašanja, postavljena v hipotezah. Oblikoval bom spoznanja, ki jih bodo dali rezultati in interpretacija analiz. Obstoj madžarskega jezika je odvisen od njegove uporabe in od tega, ali bodo notranje jezikovne različice v vsakokratni govorni situaciji primerno živele druga ob drugi.
Keywords: Goričko, besedišče, narečni izrazi, izposojenke, raba jezika, vprašalnik, anketiranci, pomurski madžarski jezik
Published in DKUM: 31.08.2016; Views: 1297; Downloads: 100
.pdf Full text (6,79 MB)

15.
OPISOVALNI NAČIN RAZVIJANJA TEME
Lucija Hrženjak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali opisovalni slogovni postopek, zanimala sta nas dva tipa opisovanja: statično opisovanje in dinamično opisovanje. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti lastnosti in značilnosti obeh tipov opisovalnega slogovnega postopka, kar smo dosegli s pomočjo več kriterijev. Pri opredelitvi opisovalnega slogovnega postopka smo si pomagali s teoretičnimi dognanji sodobnih slovenskih in tujih jezikoslovcev, dognanja smo predstavili v teoretičnem delu diplomskega dela. V analizo smo vključili 5 strokovnih besedil in 1 praktičnosporazumevalno besedilo; vsa izbrana besedila glede na slogovni postopek niso shematizirana, v njih ni le statično ali le dinamično opisovanje, saj se ta načina opisovanja ali prepletata ali se v enem pojavljajo fragmenti drugega. Poleg tega besedila predstavljajo sondažno raziskavo, saj je vzorec besedil zaradi obširne in poglobljene teme raziskovanja premajhen, zato posplošitev, ki bi celostno definirale opisovanje, nismo mogli narediti. Sporazumevanje je izmenjevanje sporočil in obsega sporočanje ter sprejemanje besedil, rezultat sporočanja je besedilo, ki mora biti smiselno, razumljivo in ima temo. Ta je opredeljena kot eden ali več stavkov oziroma misli, ki imajo skupni smisel. Razvijanje teme je razvijanje misli in nizanje razčlenjenih tematskih komponent, rezultat pa je zaporedje tematskih komponent, ki gradijo obseg vsebine besedila in enake logične odnose v temi. Glede na način razvijanja teme razlikujemo pet ubeseditvenih načinov oziroma slogovnih postopkov: obveščevalni, opisovalni, pripovedovalni, razlagalni in utemeljevalni ter glede na to obveščevalna, opisovalna, pripovedovalna, razlagalna in utemeljevalna besedila. V opisovalnem ali deskriptivnem načinu se tema razvija postopno z opisovanjem predmeta, osebe ali pojava, opisovanje pa je lahko statično ali dinamično. Pri statičnem opisovanju gre za podajanje tematskih pojavnosti, ki so najpogosteje podane kot enako hierarhizirane, značilnost dinamičnega opisa pa je procesualnost teme z določenim zaporedjem dejanj, postopkov ali opravil, ki ga ni mogoče spremeniti. V besedilih smo preučevali naslednje kriterije: sobesedilno spetost (kohezijo), zapovrstno nizanje besedilnih sestavin (enumerativnost), zamenljivost besedilnih sestavin (komutativnost), stilistiko besedila. Pri tem sta nas zanimali stilna zaznamovanost oz. nevtralnost besedišča in objektivnost oz. subjektivnost besedil. Ugotavljali smo tudi, katere besedne vrste prevladujejo v statičnem in katere v dinamičnem opisovanju, torej nas je zanimalo besedišče, ki v statičnem opisovanju učinkuje statično, v dinamičnem opisovanju pa dinamično. Na koncu nas je zanimalo, kateri tipi skladenjskih struktur prevladujejo v opisovalnih besedilih.
Keywords: besediloslovje, sporočanje, slogovni postopki, statično opisovanje, dinamično opisovanje, kohezija, enumerativnost besedila, komutativnost besedilnih enot, stilistika besedila, statično in dinamično besedišče
Published in DKUM: 24.08.2016; Views: 5131; Downloads: 346
.pdf Full text (6,51 MB)

16.
POVEZANOST BESEDIŠČA IN FONOLOŠKEGA ZAVEDANJA OB VSTOPU V ŠOLO
Valentina Gjura, 2015, master's thesis

Abstract: Človek se nauči govora preko posnemanja oseb iz svoje okolice. Fonološki razvoj obsega področje sposobnosti povezovanja glasov (fonemov) s črko in tudi razumevanje, kako je posamezna beseda ali celoten govor sestavljen. Besedišče otrok se povečuje z vplivom okolja in s tem, da beseda začne pomeniti vsak predmet, ki ima skupne lastnosti v neki skupini predmetov. Namen praktičnega zaključnega dela je bil ugotoviti, ali obstaja povezanost obsega besedišča in fonološkega zavedanja predšolskih otrok ob vstopu v šolo. Predmet raziskovanja je bil, ali obstaja razlika v razvitosti besednega zaklada glede na starost. Drugi cilj je bil oblikovati nekaj nasvetov in iger za starše, vzgojitelje pri delu z otroki pred vstopom v šolo, pri katerih zaznavamo težave na področju govora. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da imajo v povprečju kronološko mlajši otroci na področju fonološkega zavedanja več težav kot starejši. Največ težav fonološkega zavedanja sta jim predstavljala zaznavanje inicialnega ter finalnega glasu. Tudi za starejšo skupino otrok je bil finalni glas nižje ocenjen. Raziskava je pokazala, da je več kot polovica otrok iz obeh starostnih skupin sliko opisovalo v posameznih besedah in da so zato potrebovali veliko motivacije. Nekaj otrok kljub dodatni motivaciji ni tvorilo stavkov. Pomembnih razlik med starejšimi in mlajšimi otroci pri opisovanju slike ni bilo. Skozi empirično raziskavo je bilo ugotovljeno, da otroci, ki nimajo težav s fonološkim zavedanjem, jih posledično nimajo tudi pri besedišču. Besedišče tistih, ki imajo govorne težave in katerih govor je slab in nerazumljiv, je skromno.
Keywords: Govor, fonološko zavedanje, besedišče
Published in DKUM: 22.12.2015; Views: 1686; Downloads: 319
.pdf Full text (2,88 MB)

17.
Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora
Renata Pucko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Glasoslovni in oblikoslovni oris dokležovskega govora so predstavljene značilnosti omenjenega govora na treh ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni in besedoslovni. Gradivo je zbrano s pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora informatorjev. Zbiranje gradiva se je odvijalo z metodo snemanja in zapisovanja s fonetično transkripcijo. V diplomskem delu so najprej predstavljene geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti kraja Dokležovje ter okolice. Temu sledi predstavitev glasoslovnih značilnosti dokležovskega govora, ki ga uvrščamo v panonsko narečno skupino, natančneje v prekmursko narečje in južno oz. dolinsko podnarečje. V govoru je značilen monoftongično-diftongičen samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov, ki so možni v vseh besednih zlogih. Naglas je dinamičen oz. jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli in vsa tri števila, v sklanjatvi samostalnika je ohranjenih vseh šest sklonov. Večina samostalnikov in pridevnikov se sklanja po nepremičnem naglasnem tipu. Končnica v moškem in srednjem spolu v dajalniku in mestniku ednine je -i, ženski spol pa ima v orodniku ednine končnico -of. Govor ne pozna preglasa za c, j, č, ž, š. Nenaglašeni deležnik na -l m. sp. se lahko končuje na -o ali -ú. V prislovnih oblikah najdemo veliko arhaičnih osnov. Besedje dokležovskega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, nekaj manj je romanizmov in madžarskih ter hrvaških izposojenk.
Keywords: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prekmursko narečje, dolinsko podnarečje, dokležovski govor, glasoslovje, oblikoslovje, besedišče
Published in DKUM: 30.10.2015; Views: 1291; Downloads: 213
.pdf Full text (2,08 MB)

18.
Analiza besedišča angleškega prevoda Kazenskega zakonika Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Špela Velepec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Po navadi menimo, da je za razumevanje nekega besedila dovolj, da obvladamo le področje iz katerega besedilo izhaja. Vendar temu zagotovo ni tako, kar še posebej občutimo pri obravnavanju strokovnih besedil. Poleg tekstualnega so pomebni tudi leksikalni vidiki obravnavanega besedila. V tej diplomski nalogi se bomo ukvarjali z z besedilom Kazensega zakonika Republike Slovenije ter z njegovim, javno dostopnim angleškim prevodom ter se tako osredotočili na značilnosti obeh besedišč. Pred začetkom same analize zakonika, smo najprej opisali nekatere tekstualne značilnosti besedil. Ker besedilo kazenskega zakonika spada med pravna besedila, smo opisali še lastnosti le-teh. Poleg tega pa je, za popolno razumevanje teksta, pomembno tudi razumevanje besedišča, ki naše besedilo sestavlja. S tem pa pridemo do glavnega dela diplomske naloge, analize besedišča: iz besedila Kazenskega zakonika smo izluščili petdeset najpogosteje uporabljenih samostalnikov, petdeset glagolov, trideset pridevnikov ter si pobližje pogledali kolokacije, ki se v besedilu pojavljajo. Pri tem smo si pomagali s programom Simple Concordance Program. Poiskali smo vse kombinacije izbranih besed z ostalimi samostalnik, pridevniki, glagoli ter predlogi in prislovi v primero, da so bili le-ti del določene fraze. Glede na frekvenco pojavitje izbranih besed, je bil pokrit zadosten dela Kazenskega zakonika in nam s tem omogočil ustrezno razumevanje zakona. Rezultat dela je nabor terminov, ki ga študent potrebuje za učenje in razumevanje kateregakoli pravnega teksta. Ker ustvarjeni seznam poleg angleških fraz vsebuje še njihove slovenske prevode, lahko služi kot pripomoček za branje ter prevajanje angleških prevodov kazenskih zakonikov tujih držav.
Keywords: besedilo, pravna besedila, angleški prevodi, besedišče, kazenski zakonik, diplomske naloge
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 1529; Downloads: 174
.pdf Full text (807,95 KB)

19.
UPORABA INTERAKTIVNE TABLE PRI POUČEVANJU ANGLEŠKEGA BESEDIŠČA OD TRETJEGA DO DEVETEGA RAZREDA OSNOVNE ŠOLE
Vesna Cacio, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Zamisel za to diplomsko delo je nastala po tem, ko sem se udeležila delavnice na srednji šoli, kjer sem poučevala takrat, ki je potekala pod vodstvom strokovnjakov za IKT (interaktivna tabla). Nato sem morala samo ugotoviti povezavo med IKT in poučevanjem angleščine. To ni bila lahka naloga, saj IKT predstavlja nove tehnologije, ki jih mnogi učitelji v preteklosti še niso uporabljali, ampak na srečo obstajajo tudi takšni, ki imajo dovolj izkušenj pri delu z njo. Zahvaljujoč mojima mentoricama mi je uspelo najti temo diplomske naloge, poučevanje angleškega besedišča s pomočjo IKT na osnovnih šolah v Sloveniji. Ob podpori osnovnošolskih učiteljev, s katerimi sem sodelovala in strokovnjakov z vsega sveta, z branjem člankov, učbenikov in drugih strokovnih objav, se je moja diplomska naloga pričela razvijati in moje delo je postalo lažje. To diplomsko delo bo predstavilo interaktivno tablo kot zelo koristno moderno orodje za poučevanje angleškega besedišča in raziskalo, kako z njeno pomočjo poučujemo in razvijamo jezikovne spretnosti v primerjavi s tradicionalnimi metodami, in kako ustvarjalni so lahko učitelji angleščine pri učnih urah, kadar uporabljajo IKT kot orodje, kakšne tehnološke prednosti in slabosti ima lahko IKT v pedagoškem procesu in kako enostavna ali zahtevna je za uporabo, kako vpliva na učenčevo znanje, kakšen učinek ima na motivacijo, kaj so merila za kakovost, kakršna je razpoložljivost teh gradiv in kaj dejansko je tako zanimivo pri tem. Namen mojega diplomskega dela ni le predstaviti učiteljem angleščine IKT kot izjemno koristno orodje za poučevanje angleškega besedišča, ampak ustvariti nekaj internetnih dostopov do dodatnih interaktivnih gradiv za poučevanje angleščine kot tujega jezika v osnovnih šolah. V prvem delu praktičnega dela diplome bom raziskala v katerih korakih učne ure se IKT večinoma uporablja v praksi, v drugem delu bom primerjala tradicionalne metode poučevanja angleškega besedišča z IKT izvedbo enakih enot. Tretji del govori o IKT gradivih, ki se uporabljajo v praksi in procesu iskanja primernih IKT virov ter o potrebnem strokovnem znanju učiteljev. Zadnji del mojega diplomskega dela bo sestavljen iz prikaza različnih interaktivnih učnih ur, predstavitvijo njihovih ciljev ter analize doseganja teh ciljev, kjer bom potrdila hipotezo,da učitelji uporabljajo IKT predvsem za ponavljanje in utrjevanje besedišča in manj pri govornem in pisnem sporočanju. Vse praktične presoje teh učnih ur bodo temeljile na učbenikih, ki se uporabljajo pri pouku angleškega jezika v slovenskih osnovnih šolah in bodo podprte z vizualnimi materiali zabeleženimi v času raziskave. Če povzamem, učitelji so tisti, ki morajo slediti novim tehnologijam in biti sposobni znanjem obogatiti svoje učence.
Keywords: IKT (interaktivna tabla), nove tehnologije, angleško besedišče, osnovne šole v Sloveniji, IKT kot orodje, tehnološke prednosti.
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2031; Downloads: 147
.pdf Full text (2,00 MB)

20.
VLOGA PREVAJANJA PRI POUKU TUJIH JEZIKOV NA OSNOVNIH ŠOLAH V PODRAVJU
Lidija Bubnjar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko delo vsebuje vidike didaktike tujih jezikov in vidike prevodoslovja. Ti dve znanstveni disciplini sta povsem drugačni, a se kljub temu prepletata. Kot predmet obravnave je v ospredje postavljena vloga prevajanja pri pouku tujih jezikov na osnovnih šolah v Podravju. Z vidika didaktike tujih jezikov se pobliže seznanimo z učenjem dveh tujih jezikov, angleščine in nemščine. Sledi obširni opis pridobivanja besedišča. Uspešnost učenčevega usvajanja drugega ali tretjega jezika je odvisna od njegove motivacije, spomina in asociacij. Z vidika prevodoslovja opišem to znanstveno disciplino in podam različne opredelitve in pristope. Prevajalci se radi poslužujejo različnih orodij, ki so jim v pomoč in podporo, zato poglavje namenim prevajalskim orodjem. V problematiki primerjave učenca s prevajalcem opišem nekatere skupne lastnosti, ki jih imata, in tudi v čem se razlikujeta. Narejena je bila raziskava o prevodih in njihovi rabi ter prevajanju pri pouku tujih jezikov s strani učitelja in učenca.
Keywords: tuji jeziki, didaktika, besedišče, prevodoslovje, prevod
Published in DKUM: 30.03.2015; Views: 1612; Downloads: 203
.pdf Full text (1,10 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica