1. Razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnega besedila : magistrsko deloAdrijana Ritonja, 2025, master's thesis Abstract: Najpomembnejša naloga vsakega posameznika je sporazumevanje z drugimi. Da bi lahko vzpostavili uspešno komunikacijo z drugimi, pa je potrebno obvladovanje jezika. Razvoj govora se začne že z rojstvom ter z meseci narašča in napreduje. Že zelo zgodaj, s pojavom prvih besed, tj. okoli prvega leta starosti, se v govoru otrok pojavijo tudi medmeti, saj prve besede najpogosteje vključujejo posnemanja oglašanja živali, predmetov in oseb. Hkrati pa so medmeti zelo pogosti v umetnostnih besedilih, namenjenih otrokom.
Osrednji namen magistrskega dela je preučiti razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnih besedil. Zanimalo nas je predvsem, ali prvošolci ustrezno razumejo medmete. Preverjali smo, ali razumejo pomen medmetov brez sobesedila ali za ustrezno razumevanje medmetov potrebujejo sobesedilo. Tako smo razumevanje medmetov pri prvošolcih preverjali pred branjem umetnostnega besedila in po njem. Prav tako nas je zanimalo, ali so prvošolci zmožni dani medmet nadomestiti z drugim medmetom enakega pomena. Skupno je bilo analiziranih štirinajst medmetov iz dvanajstih pesmi za otroke. Rezultati so pokazali, da prvošolci pogosteje ustrezno razumejo medmete, kadar so ti podani s sobesedilom. Pokazali so tudi, da nekateri prvošolci zmorejo nadomestiti medmet z drugim enakega pomena, na to pa pogosto vplivajo izkušnje učencev. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da prvošolci medmete pogosto povežejo s svojimi izkušnjami v vsakdanjem življenju. Keywords: govorni razvoj, besedišče, medmet, umetnostno besedilo Published in DKUM: 11.06.2025; Views: 0; Downloads: 7
Full text (815,84 KB) |
2. Plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti : diplomsko deloŠpela Prejac, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Želeli smo raziskati in ugotoviti, kakšne so možnosti povezave plesnih dejavnosti z gradniki bralne pismenosti v drugem starostnem obdobju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili značilnosti plesa v predšolskem obdobju, vlogo vzgojitelja pri plesnih dejavnostih z otroki, elemente in vidike plesa. Osredotočili smo se tudi na ustvarjalni gib, značilnosti jezika v predšolskem obdobju in gradnike bralne pismenosti. Pri gradnikih bralne pismenosti smo se osredotočili na govor, glasovno zavedanje in besedišče. Na koncu teoretičnega dela pa smo predstavili tudi povezovanje plesa in jezika v predšolskem obdobju. V praktičnem delu diplomskega dela smo na osnovi teoretičnih izhodišč pripravili osem priprav, ki vključujejo plesne dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Dve dejavnosti sta bili osredotočeni na govor, tri so bile na glasovno zavedanje in tri na bogatenje besedišča. Plesne dejavnosti smo izvedli v vrtcu s skupino otrok starih 5-6 let. Na podlagi evalvacij izvedenih plesnih dejavnosti smo ugotovili, da se področji plesa in jezika med seboj odlično povezujeta. Ugotovili smo tudi, da obstaja veliko različnih možnosti za pripravo raznolikih plesnih dejavnosti v povezavi z gradniki bralne pismenosti. Otroci so v načrtovanih plesnih dejavnostih spoznavali in utrjevali imena, jutranjo rutino, ustvarili gibe glede na zastavljeno besedo, plesno usklajevali zvoke, prepoznavali predmete na slikah skozi gibalne uganke ter izgovarjali začetne glasove besed. S pomočjo plesa so spoznavali in utrjevali tudi letne čase, čustva ter spoznavali in utrjevali glasove. Keywords: ples, jezik, gradniki bralne pismenosti, ustvarjalni gib, govor, besedišče in glasovno zavedanje Published in DKUM: 18.04.2025; Views: 0; Downloads: 42
Full text (3,69 MB) |
3. Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5-6 let starih otrok : diplomsko deloAnja Goličnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pripovedovanje realnih in domišljijskih zgodb ob slikovnem gradivu 5–6 let starih otrok smo v teoretičnem delu opredelili govorni razvoj predšolskega otroka, razvoj mišljenja ter načine spodbujanja domišljije v pripovedovanju. Pri tem smo podrobneje opisali otrokovo zaznavanje govornih glasov in izgovorjave prvih glasov, opredelili govor ter postopek gradnje stavkov. Spoznali smo štiri stopnje razvoja, senzomotorično, predoperativno, stopnjo konkretno logičnega ter formalno logičnega mišljenja. Podrobneje smo spoznali otrokovo besedišče in dejavnike njegovega razvoja, spoznali, kako se razvija otroško pripovedovanje ter kako ga lahko ocenimo z danimi merili. Raziskovali smo vpliv domišljije ter predstavili nekaj načinov, kako lahko otroke navajamo in spodbujamo k uporabi domišljijskih elementov.
V empiričnem delu smo izvedli dve preverjanji pripovedovanja ob sličicah. Otroci so v obeh preverjanjih pripovedovali dve zgodbi, eno po predlogi s črno-belimi sličicami in eno po predlogi z barvnimi sličicami. Vse zgodbe smo posneli in jih kasneje dobesedno prepisali ter analizirali s pomočjo meril za ocenjevanje koherentnosti.
Zanimalo nas je, ali se otroci odločajo bolj za pripovedovanje realnih zgodb s preprostim opisom ilustracij ali v svoje pripovedovanje vključijo pridih domišljije in ustvarjalnosti.
Rezultati so pokazali, da otroci v svoje pripovedovanje vključujejo zelo malo ustvarjalnih elementov in da so njihove zgodbe v večini še vedno samo enostavno časovno nizanje dogodkov. Keywords: govor otrok, besedišče, realno pripovedovanje, domišljijsko pripovedovanje Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 27; Downloads: 32
Full text (1,27 MB) |
4. Medjezikovni transfer - strategije zapolnjevanja vrzeli v strokovnem besedišču manjšinskih jezikov ob slovensko-madžarski mejiElizabeta Bernjak, 2007, independent scientific component part or a chapter in a monograph Keywords: lingvistika, strokovni jezik, strokovno besedišče, manjšinski jezik, dvojezičnost, strokovna terminologija, medjezikovni vplivi, slovenščina, madžarščina Published in DKUM: 29.07.2024; Views: 87; Downloads: 12
Link to full text This document has many files! More... |
5. Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih : diplomsko deloEva Kušter, 2024, undergraduate thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Zmožnost rabe personifikacije v pripovedovanju ob sličicah pri predšolskih otrocih smo v teoretičnem delu najprej s pomočjo različne literature opisali razvoj govora in njegova obdobja, opredelili smo besedišče in njegov pomen, raziskali smo dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj, poglobili pa smo se tudi v načine, kako lahko spodbujamo otrokov govor. Na koncu teoretičnega dela smo opredelili še pripovedovanje in rabo personifikacije predšolskih otrok ter preverjanje otroških zgodb.
Empirični del pa smo izvedli v vrtcu. Sodelovalo je 14 otrok iz drugega starostnega obdobja. Raziskavo smo izvedli v roku treh mesecev, naloga otrok pa je bila, da so na prvem in drugem preverjanju pripovedovali zgodbo s pomočjo istih sličic. Želeli smo raziskati domišljijo otrok, starih od štiri do pet let. Zanimalo nas je, če otroci med pripovedovanjem ob sličicah raznim živalim, stvarem in pojavom pripisujejo človeške lastnosti. Iz pripovedovanj smo prav tako raziskovali število besed, število enostavčnih in večstavčnih povedi, prisotnost asociativnih dogodkov ter rabo personifikacije. Pridobljene rezultate smo nato navedli v tabelah. Keywords: predšolski otroci, pripovedovanje, besedišče, personifikacija, asociativni dogodki Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 278; Downloads: 94
Full text (2,15 MB) |
6. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti. Keywords: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina Published in DKUM: 08.05.2024; Views: 199; Downloads: 45
Full text (407,16 KB) This document has many files! More... |
7. Strategije učenja besedišča v slovenščini kot drugem in tujem jeziku : študija primeraGjoko Nikolovski, Kaja Pšeničnik, 2022, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: V prispevku obravnavamo strategije učenja besedišča, ki jih uporabljajo učeči se slovenščine kot drugega in tujega jezika. Cilji prispevka so: 1) definirati strategije za usvajanje besedišča, 2) ugotoviti, katere strategije učeči se najpogosteje uporabljajo, in 3) odgovoriti na raziskovalno vprašanje, ali obstajajo razlike v uporabi strategij učenja besedišča glede na stopnjo znanja slovenščine. Izhodiščna hipoteza je, da anketiranci razmeroma pogosto uporabljajo strategije učenja besedišča, katerih pogostost uporabe se stopnjuje v smeri strategije formalnega učenja besedišča → strategije samospodbudnega učenja besedišča → strategije spontanega učenja besedišča, in sicer skladno z napredovanjem v znanju jezika v smeri A1 → A2–B1 → B2 → C1–C2. Keywords: slovenščina, slovenščina kot drugi jezik, slovenščina kot tuji jezik, učenje jezika, poučevanje jezika, besedišče, študija primera Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 283; Downloads: 39
Link to full text |
8. Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih : diplomsko deloUrška Klenovšek, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga z naslovom Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili govor, razvoj govora, govorne težave, ki se pojavljajo med razvojem, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, predstavili smo tudi narečja ter slikanice. Osredotočili smo se na govor v zgodnjem otroštvu, na posavsko narečje oziroma sevniško-krški govor in slikopis.
V empiričnem delu nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo predmete na sliki, kako jih poimenujejo, ali na njihova poimenovanja vplivata posavsko narečje in spol ter kako besede uporabijo v zgodbi. Podatke za analizo smo pridobili preko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da vsi otroci ne prepoznajo oziroma ustrezno ne poimenujejo vseh predmetov na sliki in da imata tako posavsko narečje kot tudi spol vpliv na govor otrok. Keywords: razvoj govora, posavsko narečje, pet- in šestletniki, besedišče, slikopis Published in DKUM: 05.01.2024; Views: 370; Downloads: 102
Full text (2,64 MB) |
9. Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkahAnika Kavkler, 2023, master's thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk.
V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo. Keywords: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 444; Downloads: 69
Full text (2,57 MB) |
10. Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega letaValentina Potočnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju.
V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala.
Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj. Keywords: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 461; Downloads: 129
Full text (6,29 MB) |