1. Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkahAnika Kavkler, 2023, master's thesis Abstract: V zaključnem delu z naslovom Preverjanje besedišča učencev prvega razreda ob pripovedovanju, asociacijah in protipomenkah je bil namen ugotoviti, kakšno besedišče imajo učenci prvega razreda, in sicer pri pripovedovanju ob sličicah, ugotavljanju protipomenk, tvorjenju povedi z novo besedo ter nizanju asociacij. V teoretičnem delu smo opisali razvoj otrokovega govora, od rojstva do poznega otroštva, dejavnike, ki so povezani z govornim razvojem, opredelili smo poslušanje in našteli vrste poslušanja, ki se pojavljajo v osnovni šoli. Opredelili smo besedišče, razvoj besednjaka, pripovedovanje zgodb, koherentnosti in kohezivnosti, asociacij ter protipomenk.
V empiričnem delu smo želeli preveriti besedišče otrok prvega razreda. Preveriti smo želeli, kako učenci pripovedujejo ob slikovni podlagi, kako in katere asociacije nanizajo ob določeni besedi ter ali poznajo ustrezne protipomenke in jih uporabijo v novi povedi. Zanimalo nas je, kako koherentne in kohezivne zgodbe bodo pripovedovali učenci, ali bodo ugotovili vse protipomenke ter koliko asociacij bodo nanizali. Na koncu smo vse podatke prikazali v skupni tabeli, kjer smo ugotavljali, kje so imeli prvošolci največ težav ter kakšno besedišče imajo.
Keywords: besedišče, govor, pripovedovanje, asociacije, protipomenke
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 125; Downloads: 8
 Full text (2,57 MB) |
2. Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega letaValentina Potočnik, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Razvoj artikulacije in besedišča pri otrocih v starostnem obdobju od tretjega do četrtega leta smo v teoretičnem delu s pomočjo literature najprej opredelili, kaj je govor in podrobneje predstavili govorni razvoj. Opredelili smo najpogostejše dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in rast besedišča pri otrocih, poudarek pa smo namenili glasovnemu zaznavanju in razvijanju posameznih glasov. Predstavili smo opismenjevanje in poslušanje ter opredelili, kakšen pomen imata na govornem področju.
V empirični del smo v sklopu dveh preverjanj vključili 30 otrok. Otroci so v razmaku šestih mesecev poimenovali iste sličice, mi pa smo njihovo poimenovanje in natančno izgovorjavo zapisali. Preverjali smo napredek v besedišču in artikulaciji ter podrobneje analizirali, v kakšni meri se je izgovorjava posameznih glasov izboljšala.
Rezultati so pokazali, da se je pri 2. preverjanju pri vseh otrocih izboljšala artikulacija besed, besedni zaklad pa je postal širši. Več kot polovica otrok je v šestih mesecih naredila velik napredek, le nekateri so napredovali manj.
Keywords: govorni razvoj, razvoj glasov, otroci, besedišče, poimenovanje
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 103; Downloads: 14
Full text (6,29 MB) |
3. Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko deloKarmen Kokot, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah.
V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb.
Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok.
Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Keywords: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Published in DKUM: 23.06.2023; Views: 339; Downloads: 93
Full text (1,17 MB) |
4. Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju : diplomsko deloAnja Bučar, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Vpliv branja pravljic na otrokovo besedišče v drugem starostnem obdobju smo preučevali, kako lahko na razvoj in širjenje otrokovega besedišča vpliva vzgojiteljevo branje in pripovedovanje otroške literature. Diplomsko delo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu našega diplomskega dela smo se osredotočili predvsem na pomen in razvoj govora ter pomen pripovedovanja. Eno poglavje je osredotočeno tudi na sam razvoj pripovedovanja, saj se diplomsko delo navezuje na pripovedovanje, vključena je tudi domišljija otrok. V empiričnem delu imamo opredeljene in prikazane rezultate pridobljenih podatkov naše raziskave. S pomočjo raziskave smo preučevali stopnjo otrokovega besedišča. Vzgojiteljica je vrtčevskim otrokom drugega starostnega obdobja šest mesecev načrtno pripovedovala in brala različne pravljice, pri čemer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besedišča. Ob našem preverjanju v mesecu maju so si otroci ob dveh prikazanih sličicah v poljubnem zaporedju izmišljali svojo zgodbo.
Keywords: branje, pravljice, besedišče, govor, pripovedovanje.
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 310; Downloads: 43
Full text (1,23 MB) |
5. Izvor in jezikovne značilnosti novozelandske angleščineBarbara Čatar, 2017, master's thesis Abstract: Angleščina je globalni jezik. V Ameriki, Avstraliji, Veliki Britaniji, Kanadi ter na Irskem in Novi Zelandiji je uradni jezik. V nekaterih državah je angleščina drugi jezik, v večini držav pa se je učijo v šolah kot tuji jezik. Danes je angleščina jezik ekonomije, podjetništva, trgovine in izobraževanja. Skozi množično rabo je pridobila status lingue france.
Na Novi Zelandiji je angleščina materni jezik. Skupaj z maorskim jezikom in mednarodnim znakovnim jezikom je tudi uradni jezik države. V 18. stoletju so britanski raziskovalci na Novo Zelandijo prinesli angleški jezik, prve kolonije z angleško govorečim prebivalstvom pa so bile ustanovljene v 19. stoletju. Priseljenci so prišli tudi v stik z maorskim prebivalstvom in njihovo kulturo.
Novozelandska angleščina ima svojstveno besedišče in izgovorjavo. Vplivi maorskega jezika so bili močni, zato je v novozelandski angleščini še danes prisotnih veliko maorskih izrazov. Novozelandska angleščina ima tudi bogat sleng in idiome, ki jih uporabljajo samo govorci novozelandske angleščine. Kot za vse jezike je tudi za novozelandsko angleščino značilna regionalna in družbena zvrstnost jezika. Med dejavniki, ki so prispevali k njej, je stik med priseljenci in prvotnimi naseljenci, priseljenski tokovi in različni naselitveni vzorci. Prebivalci prvih kolonij so izvirali iz različnih družbenih slojev in so govorili različna narečja. To je vplivalo na nadaljnji razvoj kolonij in povzročilo, da so regionalne in socialne različice prisotne še danes.
Keywords: Nova Zelandija, novozelandska angleščina, maorska angleščina, izgovorjava, besedišče.
Published in DKUM: 12.05.2023; Views: 254; Downloads: 18
Full text (2,29 MB) |
6. Samostalnik v prekmurskem prevodu Malega Princa : magistrsko deloÁkos Doncsecz, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se osredotoča na prevod Malega princa v prekmurščino (Mali kralič),
objavljen leta 2018. V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljeno življenje in
delo avtorja Antoinea de Saint-Exupéryja ter različni prevodi njegovega najbolj znanega
dela, pri čemer je poseben poudarek namenjen prekmurskemu prevodu. V nadaljevanju
je predstavljen razvoj prekmurskega (knjižnega) jezika in prekmurske književnosti od
reformacije do današnjih časov.
V empiričnem delu je besedje prevoda analizirano na glasoslovni in oblikoslovni ravni.
Posebna pozornost je namenjena samostalnikom in njihovim besedoslovnim
značilnostim, zlasti besednemu pomenu, medbesednim razmerjem, strokovnemu izrazju
in izvoru besed. Preverjena je prisotnost leksemov v slovarskih in neslovarskih virih,
npr. v starih prekmurskih tiskih ali znanstvenih razpravah o prekmurščini. Izpisano
besedje je na koncu prikazano še v slovarski obliki.
Na osnovi analize je ugotovljeno, da se samostalniki v prekmurskem prevodu Malega
princa naslanjajo na sodobno govorjeno prekmurščino (npr. bouta 'trgovina', cigaretlin
'cigareta', čobe 'ustnice', kvar 'škoda', obečanje 'obljuba', rejč 'beseda', sto 'miza'), pri
besedah, ki jih ne najdemo v sodobnem narečju, pa je upoštevano tudi staro prekmursko
knjižno izročilo. V besedilu se pojavljajo samostalniki, ki so prisotni v Slovarju stare
knjižne prekmurščine Vilka Novaka (2006), npr. korina 'cvetlica', pojbiček 'fantiček',
najdemo pa tudi besede iz nekaterih starih prekmurskih tiskov, ki jih omenjeni slovar ne
navaja, npr. brodolomec, domišlavec 'oholnež', eroplan 'letalo', občüdovanje
'občudovanje', planeta 'planet'.
Keywords: analiza, besedišče, knjižno izročilo, Mali princ, narečje, prekmurščina, prevod, samostalnik, slovar
Published in DKUM: 13.01.2022; Views: 721; Downloads: 92
Full text (883,55 KB) |
7. Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju : zaključno deloSara Abršek, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju smo s pomočjo literature v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, prav tako smo pozornost usmerili v razvoj besedišča ter spodbujanje govora pri otrocih. V zadnjem poglavju pa smo omenili tudi povezavo med govorom in spominom otrok.
V empiričnem delu so pri vsakem otroku posebej predstavljeni in interpretirani rezultati preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razvoj besedišča otrok preko poimenovanja različnih sličic v igri spomin. Raziskava je temeljila na konkretnem, neslučajnostnem vzorcu desetih otrok, starih med dve in tri leta. Raziskava je potekala s pomočjo sličic, ki so bile del igre spomin. Rezultate otrok smo si sproti zapisovali v tabelo. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, na kakšen način otroci v prvem starostnem obdobju tvorijo in izgovarjajo posamezne besede.
Keywords: besedišče, poimenovanje, razvoj govora, spomin
Published in DKUM: 15.11.2021; Views: 641; Downloads: 72
Full text (1,34 MB) |
8. Učinki pandemije covid-19 na nemško besedišče - analiza novo nastalih evfemizmov v sodobnem zgodovinskem kontekstuDorian Penšek-Rader, 2021, undergraduate thesis Abstract: Pandemija Covid-19 je prizadela številna družbena področja družbe. Tudi v nemškem jezikoslovju so spremembe v besedišču očitne že vse od pomladi leta 2020. Na eni strani so te strukturne spremembe v nemškem jeziku elementarne, saj ustvarjajo nove možnosti poimenovanja za novo nastale zdravstvene skrajnosti. Po drugi strani pa jih je mogoče uporabiti tudi kot orodje politične taktike ali načrtovanega oblikovanja mnenj.
Diplomsko delo se torej osredotoča na novo nastale evfemizme in disfemizme, ki so nastali kot posledica pandemije Covid-19. Jezikovno vrednotenje torej poteka le na ravni omenjenih retoričnih sredstev in izključuje vrednotenje in analizo, ki bi potekala v okviru analize neologizma. Poleg tega so predstavljeni primeri evfemizma ločeno in zato niso predmet diskurzivnega ali etičnega konteksta. Zgodovinsko spremljanje evfemizmov je v seminarski nalogi izvedeno le s pomočjo besedne krivulje (jezikovno orodje, vrednotenje podatkov z računalniško vodenim pregledom korpusa), ki naj bi ponazorilo pogostost v časovni perspektivi v primeru evfemizma.
Opažanja, ki sem jih med preiskavami podal, lahko povzamemo na naslednji način:
Večina navedenih primerov prikaže začetek evfemizma, saj vsebuje vse funkcije, ki sta jih navedla Leinfellner in Luchtenberg. Kljub temu je obdobje, v katerem se jeto besedišče lahko razvilo, jezikoslovno gledano zelo kratko. Zato je potrebno počakati kako dolgo bo trajala pandemija Covid-19, da se bodo lahko prepoznali končni učinki pandemije na novonastalo nemško besedišče.
Keywords: Covid-19 pandemija, pandemija, nemško besedišče, evfemizmi, novonastale besede, pandemija, Luchtenberg, Leinfellner
Published in DKUM: 22.10.2021; Views: 865; Downloads: 45
Full text (2,40 MB) |
9. Povezanost grafomotoričnih sposobnosti, fonološkega zavedanja in besedišča otrok v prvem in drugem razredu osnovne šoleKaja Kolman, 2019, master's thesis Abstract: Otrok se vse življenje razvija tako na govornem kot tudi na motoričnem področju. V teoretičnem delu zaključnega dela je predstavljeno, kako poteka razvoj govora pri otroku, tj. od prvih glasov do tvorjenja stavkov in povedi. Opisane so najpogostejše govorne in jezikovne motnje, za katere so prikazana tudi posamezna odstopanja. V nadaljevanju sta podrobneje predstavljena razvoj fonološkega zavedanja in besedišča, ki sta med seboj prepletena, ter tudi težave, ki se lahko pojavljajo na posameznem področju. Ker je bil cilj magistrskega dela raziskati povezanost grafomotorike s fonološkim zavedanjem in besediščem, so podrobneje opredeljeni še razvoj motorike, grafomotorike in težave na tem področju – razvojne disgrafije. V empiričnem delu je bilo raziskano, ali obstaja povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem otrok. Cilj je bil ugotoviti, kakšen je vpliv lateralnosti oz. dominantne roke na grafomotorične sposobnosti, kakšna je razlika med spoloma otrok. Med seboj se je primerjalo tri različne šole – matično in dve podružnični. Rezultati so pokazali, da so bili otroci, kjer poteka pouk kombinirano, uspešnejši pri reševanju preizkusa. Pokazalo se je, da dominantna roka nima vpliva na grafomotorične sposobnosti, temveč so bistveni drugi dejavniki. Izkazala se je vidna, a minimalna razlika uspešnosti med spoloma otrok. Pri tem je raziskava pokazala, da so bile deklice iz raziskovalnega vzorca v povprečju uspešnejše od dečkov. V raziskovalnem vzorcu se je pokazala povezanost med grafomotoričnimi sposobnostmi, fonološkim zavedanjem in besediščem.
Keywords: govor, fonološko zavedanje, besedišče, grafomotorika
Published in DKUM: 13.11.2019; Views: 1378; Downloads: 283
Full text (1,63 MB) |
10. Primerjava učbenikov za angleščino za 6. razred osnovne šole avtorjev, ki so rojeni govorci angleščine, in avtorjev, ki so tuji govorci angleščine, s poudarkom na besedišču - študija primeraMojca Pavšič, 2018, master's thesis Abstract: Ocenjevanje in vrednotenje učbenikov za angleški jezik ni enostavna naloga. To vzame veliko časa in je dolgotrajen proces, ki pokaže resnične rezultate samo, kadar uporabljamo učbenik nato pa je morda prepozno. Magistrska naloga analizira in primerja dva učbenika – enega, ki ga je napisal angleški materni govornik, in enega, ki so ga napisali slovenski materni govorci. Osredotoča se na besedišče, saj je v zgodnji fazi pomembnejše od slovnice.
Keywords: učbenik, delovni zvezek, vrednotenje, slovnica, besedišče, jezikovne spretnosti, dejavnosti
Published in DKUM: 24.08.2018; Views: 1076; Downloads: 153
Full text (7,43 MB) |
