| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ILUSTRACIJE V ABECEDI ŽIV ŽAV
Nataša Kavčič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: IZVLEČEK Diplomsko delo z naslovom Ilustracije v Abecedi živžav je nastalo na podlagi didaktičnega učnega pripomočka, ki sem ga sama ilustrirala. Delo zajema opredelitev slikanice z namenom predstaviti njene značilnosti in njeno sporočilnost. Poznavanje le-teh je ključno za opredelitev in analizo del lastne produkcije, ilustracij v Abecedi živžav. Cilj diplomskega dela je predstaviti potek lastnega ustvarjalnega dela in ugotoviti, kakšno likovno kvaliteto dosegajo vsebovane ilustracije. Diplomsko delo zajema tudi raziskovanje in ugotavljanje likovne kvalitete ilustracij v slovenski učbeniški produkciji z namenom poudariti, da smo kot likovni ustvarjalci soodgovorni otrokom zagotoviti kvaliteten likovni nivo ilustracije. Le-ta je ključnega pomena pri spodbujanju in razvijanju otrokove ustvarjalnosti. Ima odgovorno vzgojno in izobraževalno vlogo, saj kot slikovna govorica soustvarja človekovo zavest in odločilno vpliva na domišljijo otroka.
Keywords: Ključne besede: Abeceda živžav, ilustracija, slikanica, likovna kvaliteta ilustracije, prvo berilo, učbeniki
Published: 28.04.2009; Views: 2716; Downloads: 474
.pdf Full text (11,68 MB)

2.
POMEN BRANJA ZA CELOSTNI RAZVOJ MLADOSTNIKA
Barbara Nemec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z branjem učencev v osnovni šoli. Avtorica želi pokazati, na kakšen način lahko spodbujamo otroke, da bodo lažje in z večjim veseljem brali. V prvem delu naloge predstavi pojme, ki so pri analizi tega problema potrebni (vrste branja, vrste besedil, bralne stopnje, bralne sposobnosti) in predstavi učni načrt. Pomembno je tudi četrto poglavje, v katerem podrobneje predstavi pouk književnosti, predstavi potrebne kompetence učitelja in vlogo staršev. V drugem delu je izvedena analiza vprašanj, ki so zapisana ob besedilih v berilih. Ugotavlja, na kakšen način spodbujajo mladega bralca in ali so vprašanja primerna za določeno starost učencev. Na podlagi analize potrdi, da je učni načrt primeren in da so izbrana berila primerno zastavljena, da je mladi bralec dobro usmerjen h kvalitetnemu branju.
Keywords: branje, učni načrt, učitelj, berilo
Published: 26.10.2011; Views: 1411; Downloads: 245
.pdf Full text (556,64 KB)

3.
SLOVENSKA KNJIŽEVNOST V OSNOVNI ŠOLI
Mojca Vidmajer, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Slovenska književnost v osnovni šoli je pouk slovenske književnosti v osnovni šoli predstavljen glede na veljavni učni načrt ter glede na to kako je slovenska književnost predstavljena v učbenikih in berilih za osnovno šolo. Poudarek raziskovanja je predvsem na zadnjem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Definirali smo učno uro književnosti, ki je določena z učnim načrtom. Vsaka ura književnosti ima svoje naloge in cilje, ki jih poskuša uresničiti. Predstavili smo obdobja slovenske književnosti ter književnost kot učni predmet. V nadaljevanju diplomskega dela je prikazano, koliko in katera dela slovenske književnosti so obravnavana v osnovnošolskih berilih in kakšen razgled po slovenski književnosti omogočajo osnovnošolska berila. Ugotavljamo tudi ali učenci skozi berila in besedila v njih pridobijo literarnozgodovinsko in literarnoteoretično znanje ter ali so v analiziranih berilih in berilih iz preteklosti večinoma zastopani isti slovenski avtorji. Opravili smo analizo beril za osnovne šole – pregledali smo nekaj osnovnošolskih beril, ki so bila veljavna v šolskem letu 2011/2012. Rezultate analize smo primerjali z analizo beril za šolsko leto 1989/1990, ki jo je opravil Andrijan Lah. Poskušali smo ugotoviti, kakšne so spremembe, izboljšave in pomanjkljivosti v berilih.
Keywords: osnovna šola, pouk, ure književnosti, slovenska književnost, berilo, učni načrt
Published: 20.12.2012; Views: 2274; Downloads: 452
.pdf Full text (1,10 MB)

4.
UREDNIŠKO DELOVANJE IVANA NAVRATILA
Maruša Kokol, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi z naslovom Uredniško delovanje Ivana Navratila sem se ukvarjala z raziskovanjem in s proučevanjem literature, ki prikazuje jezikoslovčevo življenje in delovanje, analizirala pa sem tudi Navratilov odnos do jezika ter njegovo temeljno področje delovanja, tj. uredniško delo. Osnovni cilj diplomske naloge je predstaviti urednikovanje časopisa Vedež (1848−1850) in druge izdaje berila za tedanji osmi gimnazijski razred (1881). V ospredju analize so besedila, za katera lahko ugotovimo Navratilovo avtorstvo. Pozorna sem bila predvsem na pravopisne, glasoslovne in oblikoslovne značilnosti, na besedotvorne posebnosti ter na značilnosti na besedni in besednozvezni ravni. Jezik v časopisu sem primerjala z jezikom njegovih prispevkov v berilu. Ugotovljeno je bilo, da je na razlike vplivalo tudi dejstvo, da v času izhajanja časopisa slovenski knjižni jezik še ni bil poenoten.
Keywords: Ivan Navratil, časopis Vedež, Slovensko berilo za osmi gimnazijski razred, Miklošič, poenotenje slovenskega knjižnega jezika, urednikovanje.
Published: 10.12.2014; Views: 676; Downloads: 98
.pdf Full text (2,54 MB)

5.
MIKLOŠIČEVO BERILO ZA OSMI GIMNAZIJSKI RAZRED KOT OSNOVA ZA SPOZNAVANJE RAZVOJA SLOVENSKEGA (KNJIŽNEGA) JEZIKA
Tjaša Kordež, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je uvodoma raziskan razvoj šolstva in učbeniškega gradiva na Slovenskem v 19. stoletju. V ospredju je srednješolsko izobraževanje in gimnazijski učbeniki, opozorjeno pa je tudi na pripravljavce gimnazijskih beril. Med slednjimi je podrobneje predstavljen Fran Miklošič in njegova vloga pri pripravi slovenskih beril za višje razrede gimnazij. Izpostavljeno je njegovo zavzemanje za slovensko besedo v šolski praksi. Osrednji del diplomske naloge vsebuje analizo Miklošičevega Slovenskega berila za osmi gimnazijski razred (1865), prvega uradno potrjenega slovenskega gimnazijskega berila, ki kot novost prinaša literarnozgodovinski pregled slovenske književnosti. V tem delu je poudarjen pomen berila za spoznavanje razvoja slovenskega (knjižnega) jezika; narejena je jezikovna analiza Miklošičevega predgovora k berilu ter vsebinska primerjava tega berila, rabljenega v drugi polovici 19. stoletja, s sodobnimi gimnazijskimi berili. Ugotovljeno je, da je bilo Miklošičevo Slovensko berilo za osmi gimnazijalni razred (1865) za tedanje razmere že zelo sodobno. Natančno je prikazan razvoj slovenskega predknjižnega in knjižnega jezika, jezikovna podoba zajetih besedil pa je že precej posodobljena. V berilo so vključena besedila, ki so kot kanonska prisotna še v današnjih gimnazijskih berilih. Obravnavano berilo še danes omogoča spoznavanje razvojnih zakonitosti slovenskega (knjižnega) jezika.
Keywords: 19. stoletje, šolstvo na Slovenskem, učbeniško gradivo, pripravljavci beril, Fran Miklošič, gimnazijsko berilo, slovenski knjižni jezik
Published: 01.06.2016; Views: 561; Downloads: 71
.pdf Full text (3,24 MB)

6.
Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje
Nina Horvat, 2018, master's thesis

Abstract: Frazemi so izrazna sredstva, s katerimi bogatimo naš jezik in ga delamo zanimivejšega. S frazemi se pogosto srečujemo v vsakdanji komunikaciji, prav tako so prisotni v umetnostnih in neumetnostnih besedilih. Razumevanje frazemov je zahtevno še posebej za otroke, saj pogosto ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v berilih za prvo vzgojno-izobraževalno obdobje nas je zanimala pogostost pojavljanja frazemov v potrjenih berilih za posamezni razred v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v šolskem letu 2016/17. V Slovarju slovenskih frazemov in Slovarju slovenskega knjižnega jezika smo poiskali slovarsko obliko posameznega izpisanega frazema ter njegovo pomensko razlago. Frazeme smo najprej predstavili po pogostosti, to je od frazemov, ki se pojavljajo v največ berilih, do tistih, ki se pojavljajo v po enem berilu. Ugotovili smo, da se v vseh berilih za posamezni razred pojavlja zelo malo ali celo nič frazemov. Največ je frazemov, ki se pojavljajo v po enem berilu. Frazeme smo analizirali tudi po obliki, torej glede na to, ali je frazem nestavčni (samostalniški, pridevniški, glagolski, prislovni) ali stavčni (pregovorni, nepregovorni). Ugotovili smo, da se v berilih za posamezni razred najpogosteje pojavljajo glagolski frazemi, sledijo prislovni frazemi. Preostalih nestavčnih frazemov (samostalniških in pridevniških) je sorazmerno malo. Zelo malo je tudi pregovornih in nepregovornih frazemov. Ker se nekateri frazemi pojavljajo v prenovljeni obliki, smo posebej predstavili tudi primere frazeoloških prenovitev. Po pregledu in analizi frazemov v berilih smo ugotovili, da se v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju v umetnostnih besedilih pojavlja veliko frazemov. Čeprav Učni načrt za slovenščino (2011) frazemom v prvem vzgojno- -izobraževalnem obdobju ne posveča pozornosti, je ključnega pomena, da učence na frazeme opozarjamo, jim razložimo njihov pomen ter jih spodbujamo pri učenju in ustrezni rabi frazemov.
Keywords: frazeologija, frazemi, preneseni pomen, prvo vzgojno- -izobraževalno obdobje, učni načrt za slovenščino, berilo
Published: 10.05.2018; Views: 468; Downloads: 107
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica