| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 149
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Razvoj spletne aplikacije s sodobnimi pripomočki na primeru oracle apex
Ana Sevšek, 2024, master's thesis

Abstract: V današnjih dinamičnih poslovnih okoljih se potreba po prilagodljivih in učinkovitih programskih rešitvah iz leta v leto povečuje. S hitrim razvojem tehnologije in digitalizacijo poslovnih procesov se podjetja srečujejo z vedno večjimi izzivi, ki zahtevajo inovativne rešitve. Hkrati pa število ustrezno kvalificiranih programerjev ne zadošča potrebam na trgu. Podjetja se morajo zato zanašati na alternativne pristope za dosego svojih ciljev. Za to obstajajo na trgu rešitve, s pomočjo katerih lahko z malo znanja o programiranju razvijemo ustrezno programsko rešitev, ki jo podjetje potrebuje. Take rešitve omogočajo hiter razvoj aplikacij z uporabo preprostih in intuitivnih orodij, ki jih je mogoče preprosto razviti, vzdrževati, ponovno uporabiti in razširiti. Z rastjo podjetja se povečuje tudi število dokumentov, kar otežkoča iskanje in dostop do informacij. Iskanje postane zamudno in nepregledno, kar lahko negativno vpliva na učinkovitost in produktivnost zaposlenih. V magistrskem delu se bomo osredinili na rešitev Oracle APEX, ki omogoča preprosto in hitro razvijanje aplikacij. Oracle APEX se izkaže kot ustrezna izbira za podjetja, ki iščejo hitro in učinkovito pot do razvoja svojih lastnih programskih rešitev. Prvi dejanje bo oblikovanje relacijskega podatkovnega modela, ki bo strukturiralo podatke in omogočil učinkovito upravljanje informacij. Na podlagi pripravljenega modela bomo razvili aplikacijo, ki bo omogočila preprosto spremljanje in upravljanje standardov v podjetju. Aplikacija bo omogočala lažji dostop do dokumentov, iskanje po različnih kriterijih (npr. po imenu, tipu, oznaki, jeziku) ter preprosto urejanje in vnašanje standardov. Z razvojem aplikacije bomo implementirali centralizirano upravljanje podatkov, kar pomeni, da bodo vsi standardi in njihovi dokumenti dostopni po principu »vse na enem mestu«. Z razvojem aplikacije bomo dosegli naslednje koristi: s preprostim dostopom do podatkov bo iskanje, dodajanje in urejanje postalo hitrejše in manj zamudno, učinkovit razvoj in vzdrževanje aplikacij bosta pripomogla k zmanjšanju operativnih stroškov ter omogočala bo varno shranjevanje in upravljanje podatkov, kar je ključnega pomena za občutljive informacije v podjetju. Oracle APEX je zmogljivo orodje, ki podjetjem omogoča, da na preprost, hiter in stroškovno učinkovit način modernizirajo svoje poslovne procese in dosežejo učinkovito digitalno transformacijo, usmerjeno v dolgoročni uspeh.
Keywords: z malo kodiranja, poslovni proces, modeliranje, baze podatkov, spletna aplikacija, Oracle APEX
Published in DKUM: 30.01.2025; Views: 0; Downloads: 6
.pdf Full text (3,40 MB)

2.
Krmilje in nadzor naprave za visokotlačno pranje
Žiga Blatnik, 2024, undergraduate thesis

Abstract: To diplomsko dela je namenjeno izdelavi algoritma vodenja in nadzornega grafičnega vmesnika za industrijski proces čiščenja rešetk usedalne komore, s pomočjo programskega orodja TIA Portal. Program se bo uporabljal za testiranje obratovalnega procesa sistema, ter spremljanje odzivov sistema ob morebitnih napakah oz. menjavi elementov v sistemu. Glavna dela projekta sta izdelava delujočega programa na PLK-ju in izdelava celotnega HMI zaslona z animacijo delovanja sistema. Za programiranje smo uporabili standardne programske bloke, ki omogočajo lažje programiranje. Za vse ponavljajoče se grafične elemente smo ustvarili knjižnice, ki omogočajo hitrejšo izdelavo HMI zaslona in lažjo programiranje animacije grafičnih elementov.
Keywords: krmilnik, operacijski panel, HMI, PLK, baze podatkov, visoko tlačno pranje
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 17
.pdf Full text (5,65 MB)

3.
Podatkovne baze v poslovanju
Marsel Graber, 2024, undergraduate thesis

Abstract: S podatki se ljudje srečujemo na vsakem koraku že tisoče let, zato jih je zaradi ogromne količine smiselno urediti in postaviti na ustrezna mesta. Za shranjevanje in delo s podatki uporabljamo podatkovne baze, ki pa so si med seboj različne. Prav tako imamo različne vrste podatkov, ki jih lahko na grobo delimo na strukturirane, nestrukturirane in delno strukturirane podatke. Vsi imajo nekaj skupnih a tudi veliko različnih lastnosti, ki jih delajo drugačne in bolj specifične. Delo s podatki ustvarja veliko število delovnih mest, ker pa je podatkov iz dneva v dan več je vseskozi potreba po novi delovni sili, nastajajo nova delovna mesta in nenehno si je potrebno pridobivati nova strokovna znanja, da lahko izpolnjujemo pričakovanja podjetij na tem področju. S podatkovnimi bazami in podatki lahko delajo tudi osnovni poslovni uporabniki, vendar zgolj v omejeni količini, saj nimajo naprednega znanja s tega področja. V kolikor želimo z našimi podatki doseči dodano vrednost za podjetja moramo te pravilno shranjevati in kasneje za njih uporabljati določena orodja, ki so si glede na tip podatkov lahko zelo raznolika. Podatke modeliramo, da jih spravimo v ustrezno obliko in da lahko iz njih iztisnemo kar se da veliko. Pri tem nam prav pridejo tudi sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami, ki so za doseganje dobrih rezultatov v podjetjih dandanes skoraj nuja. Sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami nam omogočajo, da iz že pridobljenih podatkov z različnimi pristopi analiziramo in pridobimo odgovore na vprašanja, ki smo si jih zastavili in izboljšamo poslovanje podjetja. Za različne tipe podatkov imamo različne strukture baz, ki se skozi čas nenehno spreminjajo in izboljšujejo. Vsekakor pa v zadnjem času v ospredje prihaja umetna inteligenca, ki je v veliki meri že prisotna v podatkovnih bazah in obratno, enako velja tudi za orodja, ki se uporabljajo pri analizi podatkov. Trendi na področju podatkovnih baz pa v zadnjih letih temeljijo tudi na čim večjem vključevanju strojnega učenja, razširjanju sistemov za upravljanje s podatki in širitev teh v oblačne rešitve.
Keywords: podatkovne baze, strukturirani podatki, nestrukturirani podatki, sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami (SUPB), modeliranje podatkov, orodja za strukturirane in nestrukturirane podatke
Published in DKUM: 26.09.2024; Views: 0; Downloads: 21
.pdf Full text (1,62 MB)

4.
Programsko orodje Watson - študija primera
Luka Pisovec, Igor Belič, 2002, published professional conference contribution

Keywords: računalništvo, programska orodja, računalniški programi, Watson, baze podatkov, policija, študije primerov
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 163; Downloads: 6
.pdf Full text (289,82 KB)

5.
Upravljanje integralnega podatkovnega skladišča na primeru finančne institucije
Urška Žnuderl, 2023, master's thesis

Abstract: Količina podatkov, ki jo človeštvo dandanes proizvaja, nenehno raste v eksponentnem tempu. Vsak dan se ustvarijo ogromne količine podatkov, bodisi v gospodarstvu bodisi v osebnih in družbenih dejavnostih ljudi. Tako velike količine podatkov lahko predstavljajo izzive in priložnosti za številne organizacije. Izzivi se lahko pojavljajo predvsem v organiziranem shranjevanju podatkov, priložnosti pa v njihovi obdelavi ter pretvorbi v uporabne informacije. Rešitve za izzive najdemo v podatkovnih skladiščih, kjer lahko podatke z ustrezno obdelavo in analizo spremenimo v uporabne informacije. Podatkovna skladišča so v nekaterih organizacijah tako rekoč nujna, saj se sicer lahko kaj hitro znajdejo v podatkovni zmedi. Finančne institucije, kot so na primer banke, imajo ogromno različnih poslovnih aplikacij in sistemov, ki so namenjeni zajemanju in obdelavi podatkov. Proizvedeni podatki se tako iz različnih podatkovnih virov prenašajo v integralno podatkovno skladišče, ki ga lahko označimo za enotno shrambo podatkov. V resnici gre za zelo kompleksen proces pridobivanja podatkov iz podatkovnih virov, transformiranja podatkov v ustrezne oblike in nalaganja podatkov v ciljne strukture podatkovnega skladišča. Podatki se naložijo v podatkovne tabele, ki so lahko različnih vrst, podatkovne tabele pa se povežejo v sheme tabel oz. v podatkovne modele. V podatkovnem skladišču morajo biti tabele smiselno in logično povezane, saj le tako služijo kot koristen vir za obdelavo in analizo podatkov. Več tabel ali shem lahko združimo v podatkovno bazo, ki bodisi predstavlja poslovno področje bodisi služi kot podatkovna baza poslovne aplikacije. Podatkovno skladišče tako združuje eno ali več podatkovnih baz. Namen podatkovnega skladišča pa ni samo shranjevanje podatkov, temveč je to tudi vir, ki zagotavlja podatke za nadaljnje analize. Organizacije namreč vse bolj uporabljajo podatke za pomoč in podporo pri odločanju. Osnova za sprejemanje pravilnih odločitev so konsistentni in kakovostni podatki. V podatkovnem skladišču hranimo kopije podatkov, pri katerih stremimo, da čim bolj natančno odražajo resničen svet. Neustrezni in netočni podatki lahko privedejo do napačnih odločitev, ki imajo lahko resne posledice za organizacijo. Ključno je torej, da zagotovimo kakovostne podatke in vzpostavimo procese za redno preverjanje in vzdrževanje visoke ravni kakovosti podatkov. Vsekakor pa moramo zagotoviti tudi primerno obdelovanje podatkov. Tako za namene internega poročanja kot tudi za poročanje raznim zunanjim organom se iz podatkovnega skladišča pridobivajo podatki za oblikovanje poročil. Najpogosteje se poročila, pri katerih je vir podatkov podatkovna baza, ustvarjajo s strukturiranim povpraševalnim jezikom (SQL) ali pa s pomočjo platforme, ki temelji na poslovni inteligenci in omogoča interaktivno vizualizacijo in analizo podatkov. Oba pristopa imata svoje prednosti, zato se uporabljata glede na specifične zahteve poročila. Strukturirani povpraševalni jezik je idealen za pridobivanje natančnih informacij iz podatkovnih baz, medtem pa platforme za poslovno inteligenco omogočajo večjo interaktivnost in vizualizacijo, kar lahko vodi v boljšo analizo in razumevanje informacij. Ključno je, da analize in poročila temeljijo na ažurnih, celovitih in točnih podatkih, saj le na tak način sprejemamo bolj informirane in točne odločitve, ki imajo potencial izboljšati operativno učinkovitost, zagotoviti konkurenčno prednost in prispevati k celovitemu razumevanju poslovanja organizacije.
Keywords: podatkovno skladišče, podatki, baze podatkov, tabele, ETL proces, SQL.
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 337; Downloads: 28
.pdf Full text (2,29 MB)

6.
Pojavnost serijskih morilcev skozi zgodovino : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ajda Jenkole, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisana definicija serijskih morilcev, kakšne so njihove značilnosti in pa kratek pregled zgodovine. V nadaljevanju je kategorizacija, za katero smo ugotovili, da obstaja več različnih tipologij, ampak nobena ni znanstveno potrjena. Poleg tipologije, smo obravnavali tudi faktorje, ki prispevajo k razvoju serijskih morilcev. Ti faktorji so lahko tako biološke narave (genetska predispozicija ali poškodbe možganov) kot psiho-sociološke narave (travme iz otroštva). Poskusili smo tudi, na kratko odgovoriti, ali se serijski morilci rodijo, ali jih starši vzgojijo, kjer smo ugotovili, da se rodijo potencialni serijski morilci, njihov razvoj pa je odvisen od vzgoje in okolja, v katerem odrastejo. Ker nas je zanimala pojavnost serijskih morilcev, smo v drugem delu diplomskega dela naredili pregled po kontinentih. Tu smo ugotovil,i da je število identificiranih serijskih morilcev odvisno od razvitosti policijskih organov in medijev – bolj kot je razvita država oziroma kontinent, več podatkov obstaja o številu serijskih morilcev. Za konec smo se posvetili še vplivu medijev na serijske morilce, kjer smo ugotovili, da mediji in serijski morilci delujejo simbiotično. Popularnost medijev je odvisna od prikazovanja teh morilcev, saj pritegnejo pozornost občinstva, medtem ko serijski morilci pridobivajo lastno identiteto preko medijske izpostavljenosti.
Keywords: serijski morilci, pojavnost, zgodovinski pregledi, baze podatkov, diplomske naloge
Published in DKUM: 29.09.2023; Views: 418; Downloads: 48
.pdf Full text (555,46 KB)

7.
Analiza podatkov sistema SUMO s pomočjo storitev računalništva v oblaku : magistrsko delo
Miha Lenko, 2022, master's thesis

Abstract: V želji po izboljšanju napovedi vremenskih podatkov, ki jih za svoje delovanje potrebuje sistem za ugotavljanje meja obratovanja SUMO, smo v sodelovanju s podjetjem Operato d.o.o. raziskali možnosti uporabe računalništva v oblaku za izvajanje strojnega učenja napovednih modelov. Prvi del magistrske naloge je namenjen predstavitvi različnih vrst podatkovnih baz za hrambo podatkov v oblaku ter ponudnikov računalništva v oblaku, ki ponujajo navidezne računalniške vire kot spletno storitev, drugi del pa predstavitvi procesa vzpostavitve izvajalnega okolja za izvedbo analize in strojnega učenja v oblaku.
Keywords: računalništvo v oblaku, podatkovne baze, analiza podatkov, strojno učenje
Published in DKUM: 07.07.2022; Views: 792; Downloads: 91
.pdf Full text (6,90 MB)

8.
Fizično modeliranje in optimizacija relacijskih podatkovnih baz : interno učno gradivo
Muhamed Turkanović, 2021, other educational material

Keywords: relacijske baze podatkov, podatkovne baze, modeliranje, učbeniki
Published in DKUM: 03.06.2021; Views: 1398; Downloads: 121
.pdf Full text (2,94 MB)

9.
10.
Uvedba računalniške podpore za potrebe vodenja servisa v podjetju Elesprom Inženiring d. o. o.
Matija Kralj, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes se na trgu pojavlja vedno večja konkurenca med podjetji. Za doseganje konkurenčnih prednosti mora podjetje nuditi tudi poprodajne storitve. Ena izmed najpogostejših poprodajnih storitev je servis ter garancija. Za organizacije je priporočljivo, da imajo čimvečji del svojega poslovanja podrpt z računalniškimi rešitvami. Za podporo vodenja servisa lahko podjetje računalniške rešitve samo izdela, jih najame ali kupi specifično za to funkcijo ali pa jih najame ali kupi kot del celovite računalniške rešitve. V kolikor podjetje še ne uporablja celovite rešitve je smiselno razmislitvi o uvedbi le te. V kolikor to predstavlja podjetju prevelik strošek se mora odločiti med najemom in izdelavo posamezne rešitve, če v organizaciji ni dovolj tehničnega znanja za izvedbo takšne rešitve je najbolj smiseln nakup ali najem že obstoječe.
Keywords: baze podatkov, informacijske rešitve, sistemi za upravljanje z bazami podatkov, servisni modul
Published in DKUM: 23.11.2020; Views: 1138; Downloads: 61
.pdf Full text (2,17 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica