| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 51
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 2.del: Apretiranje z neformaldehidnimi reagenti
Severina Iskrač, Simona Strnad, Suzana Jus, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava rezultate optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z brezformaldehidnim reagentom. Proučevali smo vpliv koncentracije brezformaldehidnega reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne preje. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, barve razlike, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja. Z uporabo brezformaldehidnega reagenta za zamreženje smo dosegli znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 51,1 do 92,4 %, povečanje kota razgubanja za 60 do 145%, zmanjšanje pretržne sile za 49% do 65% in pretržnega raztezka za 31,6 do 37,6%. Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnik barvnih razlik in obarvanih tkanin.
Keywords: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, brezformaldehidno zamreženje, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Published: 31.08.2017; Views: 725; Downloads: 63
.pdf Full text (645,54 KB)
This document has many files! More...

2.
Statistično načrtovanje postopka apretiranja viskoznih tkanin iz močno vite preje. 1. del: Apretiranje z reagenti z nizko vsebnostjo formaldehida
Severina Iskrač, Karin Stana-Kleinschek, Majda Sfiligoj-Smole, Simona Strnad, Bojana Vončina, Mojca Poberžnik, 2004, original scientific article

Abstract: V prispevku so predstavljeni rezultati optimiranja zamreženja tkanin iz močno vite viskozne preje z reagentom z nizko vsebnostjo formaldehida - metilirane dimetiloldihidroksietilen sečnine (DMDHEU). Proučevali smo vpliv koncentracije reagenta za zamreženje, katalizatorja in neionogenega sredstva za mehčanje na nekatere uporabne lastnosti apretirane viskozne tkanine. Spremljali smo naslednje veličine: stopnjo nabrekanja viskoznih vlaken, pretržno silo, pretržni raztezek in kot razgubanja, kakor tudi vpliv postopka apretiranja na barvo viskoznih tkanin iz močno vite preje. Z uporabo reagenta za zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida smo dosegli: znižanje stopnje nabrekanja viskoznih vlaken za 29,5 - 62,7 odstotka, povečanje kota razgubanja za 18,4 - 144,3 odstotka, znižanje pretržne sile (za 7,2 - 22,9 odstotka) in pretržnega raztezka (za 6,2 - 20,9 odstotka). Postopek zamreženja ne povzroča zaznavnih barvnih razlik na pobarvanih tkaninah.
Keywords: celulozna vlakna, vrhunsko plemenitenje, zamreženje z nizko vsebnostjo formaldehida, matematično-statistične metode načrtovanja poskusov, kot razgubanja, mehanske lastnosti, barvna metrika, nabrekljivost viskoznih vlaken
Published: 31.08.2017; Views: 642; Downloads: 51
.pdf Full text (579,21 KB)
This document has many files! More...

3.
Mešanice polisaharidno/sintetičnih gostil v reaktivnem tisku
Mateja Vrblač, Sonja Šostar-Turk, 2000, original scientific article

Abstract: Uporaba sintetičnih gostil daje odlično globino barvnih tonov v reaktivnem tisku in hkrati predstavlja tudi zanimivo alternativo alginatom, ki se uporabljajo danes. Za uporabo teh sistemov je zelo pomembno dobiti natančne informacije o občutljivosti na strižno hitrost in na elektrolite. Viskozne in viskoelastične lastnosti tiskarskih barvnih gošč iz alginatnih in sintetičnih gostil ter njihovih mešanic smo raziskovali in primerjali z rezultati tiska. Ugotovili smo, da občutljivost sintetičnih gostil na elektrolite lahko uravnavamo z dodatkom alginata. Mešanice gostil kažejo lastnosti med sintetičnimi in alginatnimi gostili in predstavljajo zanimivo alternativo.
Keywords: tekstilna industrija, tiskanje tekstilij, reaktivna barvila, alternativna gostila, alginat, poliakrilat, lastnosti gostil, kakovost odtisov, reologija, barvna metrika
Published: 31.08.2017; Views: 524; Downloads: 61
.pdf Full text (904,48 KB)
This document has many files! More...

4.
Hidroliza reaktivnih barvil pri barvanju lanu v odvisnosti od vrste procesa
Darinka Fakin, Alenka Ojstršek, Aleš Doliška, 2007, original scientific article

Abstract: Lanena vlakna (Linum ussitatissimum) spadajo v skupino naravnih celuloznih vlaken, njihova kakovost pa je odvisna od sorte lanu, postopkov ločevanja vlaken od drugih delov stebla, predobdelave, barvanja in postopkov plemenitenja. Kadar laneni izdelki zahtevajo vrhunske obstojnosti, uporabljamo za barvanje reaktivna barvila, ki jih odlikujejo razmeroma enostaven postopek barvanja, briljantni barvni toni ter zaradi nastanka kovalentnih vezi med vlaknom in barvilom tudi dobre mokre obstojnosti. Postopki predobdelave in beljenja lanenih vlaken vplivajo zaradi razgradnje primesi na hidrofilnost, hkrati pa tudi na fizikalno- kemijske in barvalne lastnosti vlaken. Kinetične in termodinamične zakonitosti procesa barvanja le-teh so odvisne tudi od kemijske strukture barvil, različnih tehnoloških postopkov in parametrov barvanja. Pogosto težavo pri barvanju z reaktivnimi barvili predstavlja močna obarvanost odpadnih barvalnih kopeli, kar je predvsem posledica hidrolize reaktivnih barvil med procesom barvanja. Zato smo se v raziskavi osredotočili na vpliv postopka barvanja (izčrpavanje in impregnacija) in reaktivnega sistema barvil na hidrolizo reaktivnih barvil pri barvanju lanene tkanine. Iz rezultatov dela izhaja, da je količina hidroliziranih in nevezanih barvil odvisna od vrste barvila, njegove kemijske strukture, velik pomen pa ima tudi primeren izbor postopka barvanja.
Keywords: lan, barvanje lanu, vinilsulfonska reaktivna barvila, bireaktivna barvila, hidroliza, spektroskopija, barvna metrika
Published: 31.08.2017; Views: 485; Downloads: 75
.pdf Full text (405,58 KB)
This document has many files! More...

5.
Barvanje volne z rastlinskimi barvili in vrednotenje vzorcev z uporabo barvnega sistema CIE
Darinka Fakin, Darinka Tepeš, Alenka Majcen Le Marechal, Alenka Ojstršek, Mojca Božič, 2010, original scientific article

Abstract: V raziskavi smo proučili možnost uporabe rastlinskih barvil za barvanje volnene preje, ki se bo uporabljala za izdelavo unikatnih pletenih in vezenih izdelkov. V ta namen je bila izvedena ekstrakcija barvil iz različnih delov štirih izbranih rastlin, ki so v naravi razširjene in dostopne ter dajejo v osnovi rumene, rdeče, rjave in zelene barvne tone. To so navadna breza, navadna lakota, navadni oreh in velika kopriva. Za doseganje obsežnejše palete barvnih tonov ter boljše izčrpanje in fiksiranje barvil (večje obstojnosti) smo uporabili različne kovinske soli (Al, Cu in Fe) pri postopku ekstrakcije, pri barvanju in po barvanju (naknadna obdelava). Prav tako smo spreminjali kopelno razmerje ekstrakcije (različna začetna koncentracija barvil) in pH ekstrakta. Po barvanju smo vzorce oprali in izvedli preskus barvne obstojnosti na pranje pri temperaturi 40 °C. Obarvane vzorce volnene preje smo barvnometrično ovrednotili z uporabo barvnega sistema CIE in jih grafično prikazali v CIE a*b* barvnem diagramu.
Keywords: rastlinska barvila, ekstrakcija barvil, barvanje volne, kovinske soli, barvna metrika, barvni sistem CIE
Published: 30.08.2017; Views: 828; Downloads: 87
.pdf Full text (305,26 KB)
This document has many files! More...

6.
Problematika odpadnih vod v proizvodnji sukancev in trakov
Petra Furman, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali odpadne vode iz tekstilne industrije določenega podjetja. Na osnovi 10-letnega izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda smo želeli ugotoviti, kateri ekološki parametri nihajo in ne ustrezajo zakonskim zahtevam za izpust v kanalizacijo. Osredotočili smo se na področje odpadnih voda po barvanju aramidnih vlaken, saj so ta v današnjem času postala zelo zanimiva na različnih področjih. Spekter uporabe aramidnih vlaken je zelo širok, raziskave kažejo na visoko rast uporabe in izdelavo aramidov v prihodnosti. Odpadnim vodam po barvanju aramidnih prej smo določili ekološke parametre (KPK, BPK5, TOC …) in raziskali postopek čiščenja odpadnih voda, s katerim delno ali v celoti odstranimo tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier). Tekstilno pomožno sredstvo (benzil alkohol, carrier), ki se uporablja pri barvanju aramidnih prej, povzroča visoke vrednosti KPK, BPK5, TOC in druge ekološke parametre. Ekološki parametri, predvsem vrednost KPK in TOC, so tudi merilo za določitev ekološke takse. Čim višja je vrednost, tem večje je plačilo ekološke takse in predstavlja velik finančni strošek za podjetje. Eksperimentalni del naloge smo razdelili na dva sklopa. V prvem smo določili ekološke parametre odpadnih voda po barvanju aramidnih prej v proizvodnji in laboratoriju. Pri laboratorijskem barvanju smo uporabili dve različni pomožni tekstilni sredstvi, benzil alkohol in carrier, kot možno zamenjavo, ter dve različni barvili. V drugem sklopu naloge smo čistili te odpadne vode z membransko filtracijo. Uporabili smo dve različni membrani in vode filtrirali pri enakem tlaku – 2 bara. Naredili smo ponovne meritve ekoloških parametrov in pobarvanim aramidnim prejam določili obstojnosti pri drgnjenju, pranju in na svetlobi ter izmerili barvne razlike, ki imajo pomemben vpliv pri sukancih za določenega kupca. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko odpadne vode po barvanju aramidnih prej čistimo z membransko filtracijo – ultrafiltracijo. Pri laboratorijskem in proizvodnem barvanju smo uspeli s ultrafiltracijo znižati ekološke parametre odpadnih voda za 30 %.
Keywords: tekstilna odpadna voda, aramidna vlakna, kationska barvila, barvna metrika, ekološki parametri, barvne obstojnosti, ultrafiltracija
Published: 21.09.2016; Views: 758; Downloads: 84
.pdf Full text (4,74 MB)

7.
Uspešnost naprednega oksidacijskega postopka pri čiščenju tekstilne odpadne vode ter njena ponovna uporaba v procesu barvanja z reaktivnimi barvili
Tina Željko, 2016, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija je razdeljena na dva večja sklopa. Prvi je namenjen kemometrijski karakterizaciji tekstilnih odpadnih vod, drugi pa UV/H2O2 postopku. V prvem sklopu smo s pomočjo podrobne kemijske analize posameznih tekstilnih procesnih odpadnih tokov iz tovarne Svilanit ter uporabljenih kemometrijskih metod (korelacijska analiza, CA, PCA in LDA) odpadne tokove klasificirali in ločili na tiste, ki bi se jih dalo obdelati z izbranimi tehnologijami čiščenja (UV/H2O2, UF, NF, MBR ter evapokoncentracija) v tekstilni tovarni sami. V drugem sklopu, ki je namenjen UV/H2O2 postopku, smo izvedli številne eksperimente na različnih napravah. Na laboratorijski UV/H2O2 napravi smo obdelali realne tekstilne odpadne vode iz tovarne Svilanit in Tekstina ter vodne raztopine hidroliziranega reaktivnega barvila RB 4. Na pilotni UV/H2O2 napravi smo obdelali različne realne tekstilne odpadne vode iz postopka barvanja z reaktivnimi barvili, nekaj primerov smo izvedli tudi na tekstilni odpadni vodi, ki je bila predhodno obdelana z UF v tovarni Svilanit. V tovarni Tekstina smo s pilotno UV/H2O2 napravo obdelali realne tekstilne odpadne vode, ki so bile predhodno čiščene z drugimi tehnologijami (NF, MBR ter evapokoncentracija). Najboljše rezultate smo dobili v primeru čiščenja nizko koncentriranih tekstilnih odpadnih vod (absorbanca < 1). Z in situ elektrokemijsko proizvedenim H2O2 na plinsko-difuzijski elektrodi smo pri modificiranem UV/H2O2 postopku prav tako dosegli dobre rezultate razbarvanja in razgradnje realne tekstilne odpadne vode ter raztopin hidroliziranih reaktivnih barvil. Preostali H2O2 smo po laboratorijski UV/H2O2 obdelavi uspešno odstranili z encimatsko razgradnjo (katalaza). Določene tekstilne odpadne vode iz obeh tovarn smo po UV/H2O2 obdelavi ponovno uporabili v procesu barvanja ter s pomočjo barvne metrike določili kvaliteto obarvanega tekstilnega materiala. Iz rezultatov je razvidno, da so le nekatere tekstilne odpadne vode (absorbanca < 1) po UV/H2O2 postopku primerne za ponovno uporabo, primernost ostalih pa lahko izboljšamo še s predhodnim čiščenjem z drugimi tehnologijami.
Keywords: tekstilna odpadna voda, čiščenje tekstilne odpadne vode, UV/H2O2 postopek, in situ proizveden vodikov peroksid, razgradnja vodikovega peroksida, ponovna uporaba tekstilne odpadne vode, barvna metrika, kemometrija
Published: 26.07.2016; Views: 1225; Downloads: 108
.pdf Full text (3,30 MB)

8.
PRIMERJAVA USPEŠNOSTI RAZBARVANJA ODPADNE VODE Z OKSIDACIJSKIM IN REDUKCIJSKIM POSTOPKOM
Valentina Jelen, 2013, master's thesis

Abstract: Eksperimentalno delo je razdeljeno na tri večja poglavja, in sicer na razbarvanje odpadne vode po laboratorijskem barvanju, razbarvanje odpadne vode po industrijskem barvanju in ugotavljanje uspešnosti barvanja z očiščeno odpadno vodo. Zbrano vodo po barvanju smo obdelali po dveh postopkih, in sicer z naprednim oksidacijskim postopkom in z redukcijskim sredstvom Lorinol ter primerjali rezultate. Nato smo z očiščeno odpadno vodo po naprednem oksidacijskem postopku barvali bombažno tkanino z istimi barvili.
Keywords: tekstilne odpadne vode, reaktivna barvila, absorbanca, razbarvanje odpadne vode, napredni oksidacijski H2O2/UV postopek (AOP), redukcijsko sredstvo, ekološki parametri, barvna metrika
Published: 05.09.2013; Views: 1363; Downloads: 135
.pdf Full text (2,77 MB)

9.
PONOVNA UPORABA OBDELANE ODPADNE VODE V PROCESU BARVANJA
Ramona Irgolič, 2013, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo poskušali ugotoviti, v kolikšni meri je odpadna voda iz tekstilne tovarne Svilanit primerna za ponovno uporabo v procesu barvanja potem, ko smo jo obdelali z naprednim oksidacijskim postopkom (AOP). Eksperimentalno delo smo razdelili v dva sklopa. V prvem smo se osredotočili na študij učinkovitosti razbarvanja šestih obarvanih industrijskih odpadnih vod z naprednim oksidacijskim UV/H2O2 postopkom. V drugem sklopu smo se posvetili možnosti ponovne uporabe očiščene vode v procesu barvanja, kar smo preverjali z ugotavljanjem kvalitete obarvanega tekstilnega materiala s pomočjo barvne metrike. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da smo z UV/H2O2 postopkom dosegli zelo dobre rezultate znižanja absorbance in celotnega organskega ogljika (TOC), ko smo obdelavali odpadne vode z nizko začetno absorbanco in prevodnostjo. Pri bolj koncentriranih odpadnih vodah z visoko začetno absorbanco in prevodnostjo bi bilo potrebno UV/H2O2 postopek kombinirati z drugimi tehnologijami čiščenja kot so membranske filtracije: ultrafiltracija (UF), mikrofiltracija (MF) ali reverzna ozmoza (RO). Na ta način predvidevamo, da bi lahko znižali TOC do stopnje, ko bi bila voda primerna za ponovno uporabo. Zaključimo lahko, da so le nekateri izpusti odpadne vode tovarne Svilanit, obdelane z AOP, primerni za ponovno uporabo v procesu barvanja, druge bi bilo potrebno očistiti z dodatnimi metodami ali jih uporabiti pri postopku izpiranja ali pranja.
Keywords: tekstilna odpadna voda, razbarvanje, UV/H2O2 postopek, vodikov peroksid, ekološki parametri, absorbanca, recikliranje, ponovna uporaba obdelane odpadne vode, barvanje, barvna metrika.
Published: 19.06.2013; Views: 1737; Downloads: 233
.pdf Full text (11,55 MB)

10.
USPEŠNOST PRENOSA LABORATORIJSKIH RECEPTUR PRI BARVANJU PES SUKANCEV V PROIZVODNJO
Urška Čeh, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom »Uspešnost prenosa laboratorijskih receptur pri barvanju poliestrnih sukancev v proizvodnjo« smo s pomočjo CIELAB sistema za merjenje barv preučevali uspešnost prenosa laboratorijsko izdelanih receptur v proizvodno prakso. Pri tem smo uporabili dva različna in najpogosteje uporabljena poliestrna sukanca. Barvanje je tako v laboratoriju, kot v proizvodnji potekalo v kislem mediju po enokopelnem izčrpalnem postopku barvanja pri visoki temperaturi. Po končanem postopku barvanja smo pri laboratorijsko obarvanih vzorcih analizirali tudi ekološke parametre odpadne barvalne kopeli. Iz rezultatov izhaja, da je prenos receptur zahteven proces, saj na njegovo uspešnost vplivajo tako posamezni procesni parametri, globina obarvanja kot material.
Keywords: Poliester, poliestrni sukanec, disperzna barvila, VT postopek barvanja, barvna metrika, parametri onesnaženja.
Published: 14.03.2011; Views: 1871; Downloads: 196
.pdf Full text (1,07 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica