| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 22
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Zgodovinska ozadja naročil baročne oltarne opreme cerkva v Cezanjevcih in na Stari Gori : magistrsko delo
Jure Donša, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo analizira zgodovinska ozadja in okoliščine naročil baročne oltarne opreme v dveh novogradnjah zadnje tretjine 17. stoletja: nekdanji podružnični cerkvi sv. Roka in Boštjana v Cezanjevcih v župniji sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru in sv. Duha na Stari Gori v župniji sv. Jurija v Svetem Juriju ob Ščavnici. Na podlagi že znanih in novo odkritih arhivskih virov, ikonološke in slogovne analize posameznih kosov opreme (oltarnih slik, kipov in ornamentike) podaja teze o naročnikih. Slogovne značilnosti oltarnih nastavkov, njihova vsebina ter njihovo stanje ohranjenosti so obravnavani z vidika konkretnih dogodkov in okoliščin, mdr. epidemije kuge, vpadov Krucev, prenosov in prenov opreme, življenjskih okoliščin naročnikov itd. Z arhivskim gradivom in novimi genealoškimi podatki o odvetnikih obeh cerkva, baronov Mauerburgov in grofov Wildensteinov, so podkrepljene teze o vlogi plemiških cerkvenih odvetnikov pri naročilih posameznih oltarjev. Izpostavljeni so posamezni člani obeh rodbin, ki so najverjetneje prispevali naročila. Slogovna analiza oltarjev, opravljena v nalogi, razkriva glede na prostor relativno visoko kvaliteto, pri čemer lahko izpostavimo povezave s produkcijo v Gradcu. Analizirani so naslovni svetniki in nabor svetniških figur na vseh novih baročnih oltarjih v obeh novogradnjah. Za izbor svetnikov je ugotovljeno, da odraža tako za regijo in čas značilne svetniške kulte, najverjetneje pa tudi specifične osebne priprošnje naročnikov.
Keywords: Cezanjevci, Stara Gora, Štajerska, barok, oltarna oprema, patrociniji, naročništvo, plemstvo, kuga, grofje Wildenstein, baroni Mauerburg
Published in DKUM: 03.10.2022; Views: 102; Downloads: 33
.pdf Full text (33,52 MB)

2.
Revitalizacija dvorca Turnišče : magistrsko delo
Tjaša Hazenmali, 2022, master's thesis

Abstract: V Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, je ogromno primerov edinstvene kulturne dediščine prepuščene propadanju. Sem spada tudi dvorec Turnišče, ki je danes glede na nekdaj mogočno podobo precej okrnjen. V magistrskem delu je predstavljen predlog idejne prenove dvorca Turnišče. Na samem začetku smo predstavili pomen in vlogo kulturne dediščine na Slovenskem in se dotaknili problematike neučinkovitega varovanja dediščine. Seznanili smo se z renesančno in baročno arhitekturo, kar je pripomoglo k boljšemu razumevanju gradbenega razvoja dvorca. Predlog prenove je rezultat obširne raziskave o dvorcu Turnišče in njegove okolice. Narejena je sodobna avtorska interpretacija dvorca, ki bo ljudem izboljšala predstavo o njem. S sodobnimi arhitekturnimi prijemi je prikazana preteklost, ki je bila sicer popolnoma izbrisana. V dvorcu je načrtovana kavarna, ki se naveže na baročni park, koncertna poročna dvorana in Mesto uspehov Slovenije. Nov program v preostalih obstoječih objektih kompleksa Turnišče območje poveže, da lahko zaživi.
Keywords: arhitektura, prenova, revitalizacija, dvorec Turnišče, kulturna dediščina, barok, renesansa
Published in DKUM: 14.06.2022; Views: 314; Downloads: 125
.pdf Full text (191,97 MB)

3.
Francois Couperin: Kraljevi koncert št. 4 : magistrsko delo
Ajda Sušnik, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Praktični del zajema magistrski nastop. Delo bo zaigrano na flavto s klavirsko spremljavo. V teoretičnem delu so podrobno predstavljeni življenje in dela skladatelja Francoisa Couperina ter obdobje, v katerem je deloval – barok (predvsem barok na področju Francije). V grobem so predstavljena tudi glasbila, ki so predvidena za izvedbo dela: flavta, čembalo oziroma ostale zgodovinske razvojne različke klavirjev. V magistrskem delu je podrobno analizirano in raziskano tudi omenjeno delo, Kraljevi koncert št. 4, ki bo izvedeno na magistrskem nastopu.
Keywords: Francois Couperin, Kraljevi koncert št. 4, flavta, čembalo, barok v Franciji
Published in DKUM: 02.06.2022; Views: 116; Downloads: 12
.pdf Full text (4,78 MB)

4.
Oprema interjerjev dvorca Turnišče od srede 18. stoletja do povojnih transferjev : magistrsko delo
Nejc Lazar, 2022, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava dvorec Turnišče na obrobju Ptuja in s svojimi mnogimi lastniki predstavlja še dokaj neraziskano tematiko, predvsem kar se tiče opreme dvorca in popisnih inventarjev. Tako se naloga posveča predvsem zapuščinskim inventarjem, zaplembi po drugi svetovni vojni in ohranjeni opremi, ki je bila po zaplembi povečini prenesena v zbirni center v ptujskem dominikanskem samostanu in leta 1948 predana Mestnemu muzeju. Magistrsko delo v začetku predstavlja kratek historiat lastništva gradu in se posebej posveti rodbini grofov Thurn-Valsassina, ki je posest kupila, jo povečevala in dala pozidati baročni dvorec ter družini Warren Lippit, ki je z nakupom posesti in dvorca odprla uspešno kobilarno. Sledi kronološko zasnovan arhitekturni oris dvorca, v katerem so na podlagi stanja raziskav predstavljene prezidave, izgled parka in današnja podoba. Na podlagi popisov v zapuščinskih inventarjih grofov Thurn Valsassina je na kratko opredeljena oprema dvorca v prvi četrtini 18. stoletja, več pozornosti pa je namenjeno stanju opreme sredi 18. stoletja, kot je navedena v popisnem inventarju barona Cramma iz leta 1749. Pomemben del naloge na podlagi arhivskih podatkov analizira okoliščine zaplembe opreme rezidenc družine Warren Lippitt in njeni usodi. Več članov družine Warren Lippitt je bilo po vojni zaprtih v taborišču Šterntal, kasneje pa so nekaterih migrirali v tujino. Del podatkov je bilo mogoče pridobiti od njihovih potomcev v Angliji. Besedilo dopolnjuje katalog znane opreme rezidenc družine v zbirki Pokrajinskega muzeja Ptuj in pri zasebnikih. Katalog je razdeljen na sklope, v katerih so obravnavani slike, sedežno pohištvo, shrambno pohištvo, ure in postelje.
Keywords: Turnišče, lastniki, Thurn-Valsassina, Warren Lippitt, barok, 19. stoletje, oprema dvorca, slike, pohištvo, inventarni popisi, zaplembe.
Published in DKUM: 14.02.2022; Views: 391; Downloads: 95
.pdf Full text (3,70 MB)

5.
Rogatec – umetnostnozgodovinski spomeniki kot odsev lokalne zgodovine in ljudskega izročila
Borut Krog, 2021, master's thesis

Abstract: Naselje Rogatec leži ob današnji meji s Hrvaško in je tekom svoje celotne zgodovine predstavljalo pomembno razvojno in umetniško težišče v Obsotelju. Različni dejavniki so skozi časovni kontekst delovali spodbujevalno, spet drugič zaviralno. Zgodovina kraja sega vse do Rimljanov, na prisotnost katerih kažejo arheološke najdbe. Svoj vrh v razvoju kraj doseže v srednjem veku, ko postane pomemben trg. Prvi pisni viri o kraju segajo vse do leta 1130, ko je omenjen pod imenom Purch de Rohacz. Kasneje, v obdobju baroka se njegov strmi vzpon samo še nadaljuje in posledično ima danes naziv »umetniške kolonije«. Josef Ferdinand Fromiller (1693–1760), Janez Valentin Metzinger (1699–1759), Jožef Hofer (1700–1764), Jožef Straub (1712–1756) in Anton Jožef Lerchinger (1720–1787) so imena umetnikov, katerih dela lahko občudujemo v tem majhnem kraju. Baročna zapuščina je obsežna in vidna na vsakem koraku. Skozi celotno zgodovino je domišljijo lokalnega prebivalstva burila tudi bližnja Donačka gora, ki je danes priljubljena izletniška točka številnih pohodnikov. Ponudbo kraja dopolnjuje tudi največji lokalni muzej na prostem v Sloveniji, ki s svojimi delavnicami obuja zgodovino. Vse to je gotovo vplivalo tudi na ljudsko izročilo, ki svoj vpliv kaže tudi na nekaterih ohranjenih spomenikih. S slednjimi je obsoteljski kraj bogat. Vedno bolj se zdi, da kljub spreminjanju v urbanizirano naselje Rogatec ni izgubil svojega konteksta. S silhueto specifične rogaške panorame in prizadevnostjo krajanov se kraj vedno bolj prebuja in bogati. Umetnostnozgodovinska zapuščina pa mu pri tem zgolj koristi.
Keywords: Rogatec, barok, ljudsko izročilo, Josef Ferdinand Fromiller, Janez Valentin Metzinger, Jožef Hofer, Jožef Straub, Anton Jožef Lerchinger
Published in DKUM: 24.05.2021; Views: 687; Downloads: 125
.pdf Full text (5,30 MB)

6.
Improvizacija v glasbi 18. stoletja za instrumente s tipkami
Blaž Hameršak, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je predstaviti razvoj baročne improvizacije za instrumente s tipkami ter vpliv stilskih novosti na kasnejša obdobja v glasbi. V nalogi sem preučil izvajalske tehnike improvizacije, značilne glasbene oblike, v katerih se improvizacija pojavlja najpogosteje in razvoj vzporednih glasbenih pristopov, ki so spodbujali razvoj improviziranja. S pomočjo zgodovinskih virov in glasbenih del takratnih skladateljev sem raziskal vpliv baročne improvizacije na sodobno klavirsko tehniko in na razvoj instrumentov samih. Na koncu sem preučil pomembne učbenike in pedagoška dela takratnih mojstrov klavirske improvizacije, ki so pomembno vplivala na sodobne pristope k pouku instrumenta.
Keywords: Improvizacija, instrumenti s tipkami, barok, 18. stoletje
Published in DKUM: 28.10.2020; Views: 449; Downloads: 49
.pdf Full text (2,02 MB)

7.
Baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica
Vesna Ocvirk, 2018, master's thesis

Abstract: Predmet pričujočega magistrskega dela je baročna sakralna arhitektura in oprema v župniji Sevnica, ki je največja župnija po številu cerkva v celjski škofiji, saj šteje poleg župnijske cerkve še trinajst podružničnih cerkva. Ker je zelo malo strokovne literature o omenjeni župniji in njenih cerkvah, sem se odločila, da skušam to vrzel zapolniti s tem magistrskim delom. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del vsebuje topografski popis podružničnih cerkva, in sicer: sv. Florijana v starem mestnem jedru, Matere Božje v Šmarju, sv. Ane nad Šmarjem, sv. Roka nad Sevnico, sv. Martina v Lamperčah, sv. Lovrenca na Žabjeku, sv. Urha na Gornjem Brezovem, sv. Janeza na Dolnjem Brezovem, sv. Benedikta na Žigrskem Vrhu, sv. Štefana v Vranju, sv. Neže v Zagradcu in Marije Vnebovzete na Grački gori. V drugem delu je poudarek na baročni arhitekturi in opremi – njihovi dataciji, avtorstvu ipd. Ker ni veliko virov in literature, smo narejene primerjave s sosednjimi župnijami ter sevniško sakralno umetnost skušali umestiti v širši okvir slovenske baročne sakralne umetnosti. Anica Cevc je pripisala dve sliki s stranskih oltarjev v cerkvi sv. Roka nad Sevnico slikarju Valentinu Metzingerju. Cilj magistrske naloge je ugotoviti avtorstvo ter datacijo vse baročne opreme v podružničnih cerkvah župnije Sevnica. Izkazalo se je, da ne moremo z gotovostjo trditi, za katero umetniško roko gre pri posamezni podružnici, vendar lahko govorimo o nekaterih sorodnostih. Vemo, da je bila Sevnica podružnica videmske pražupnije in posledično pod okriljem kostanjeviškega samostana, zato smo morebitne povezave iskali tudi pri sosednjih župnijah.
Keywords: župnija Sevnica, barok, sakralna arhitektura, cerkvena oprema.
Published in DKUM: 18.10.2018; Views: 995; Downloads: 82
.pdf Full text (8,57 MB)

8.
Prenova Kodoličeve zidanice na Policah pri Gornji Radgoni
Tadej Heric, 2016, diploma project paper

Abstract: Projektna naloga obravnava prenovo Kodoličeve zidanice na Policah pri Gornji Radgoni. Prikazuje rešitve, kako nekoč velik kompleks, vključno z gospodarskim objektom in prešo, ponovno povezati in vključiti v dogajanje današnjega časa. Nalogo sestavlja analitično-teoretski del ter projektni del, dopolnjujejo pa jo posamezni referenčni primeri podobnih prenovljenih objektov. Na osnovi arhitekturne analize se določi nova namembnost objekta oz. celotnega kompleksa. Kot nam narekuje že sam vinorodni okoliš in lastništvo objekta, bo nova namembnost objekta, ki je povezana z vinarstvom in negovanjem vina, tako dodobra zaokrožila samo ponudbo podjetja Radgonske gorice d.d. Poleg gostinske ponudbe, bi gostom ponujali izobraževanja, degustacije, pa tudi prostore za ovekovečenje zasebnih praznovanj, kot so poroke in obletnice ter podobne prireditve.
Keywords: Kodoličeva zidanica, Police, Gornja Radgona, prenova, Radgonske gorice, vinogradniška arhitektura, barok, Kodolitsch, vinarski turizem
Published in DKUM: 23.08.2016; Views: 1271; Downloads: 160
.pdf Full text (21,77 MB)

9.
CVETLIČNO TIHOŽITJE V OBDOBJU BAROKA IN ROKOKOJA
Maja Kolšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je analizirati tihožitje v slikarstvu v času baroka in rokokoja. Za boljše razumevanje teme je na začetku predstavljena definicija tihožitja, z natančnim poudarkom na dveh pokrajinah, in sicer Flandriji in Holandiji. Predstavljeni so začetki, vplivi in pogoji za razvoj in značilnosti tihožitja. Posebna pozornost je namenjena razvoju in simboliki cvetličnega tihožitja. Sledi obsežna obravnava tega tihožitja v času baroka in rokokoja na Slovenskem. Kot primer, ki sem mu posvetila največ pozornosti, saj je bilo v literaturi o njem zelo malo znanega, so predstavljena štiri cvetlična tihožitja iz župnijskega doma v Veliki Nedelji. Skozi nalogo je podana podrobna ikonografska in ikonološka analiza štirih velikonedeljskih cvetličnih tihožitij. Raziskana je simbolika, tipologija in kompozicija cvetov. Naslednji sklop naloge je posvečen nadaljnji primerjavi tihožitij iz Velike Nedelje s tihožitji v drugih baročnih cerkvenih in posvetnih stavbah na Slovenskem in iskanju morebitnih podobnosti in odstopanj. S primerjalno analizo je raziskano, kako so posamezni slikarji na Slovenskem obravnavali cvetlično tihožitje in na kak način so ga vključevali v svoja dela. Diplomsko delo temelji na obravnavi štirih cvetličnih tihožitij iz Velike Nedelje iz umetnostnozgodovinskega vidika, dotika se tudi vprašanja datacije nastanka in avtorstva fresk, ki je do danes še neznano.
Keywords: barok, baročno slikarstvo, Flandrija, Holandija, tihožitje, cvetlično tihožitje, župnijski dom, Velika Nedelja, Štajerska
Published in DKUM: 02.06.2016; Views: 2376; Downloads: 208
.pdf Full text (5,22 MB)

10.
Janez Ludvik Schönleben (1618-1681) v luči arhivskih virov, njegovega zgodovinskega in retoričnega opusa
Monika Deželak Trojar, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Doktorska disertacija ima tri glavne dele. Prvi del disertacije izrisuje življenjsko pot Janeza Ludvika Schönlebna, ki se je začela 16. novembra 1618 v Ljubljani. Janez Ludvik Schönleben je v letih 1629/30–1634/35 obiskoval jezuitsko gimnazijo Ljubljani in 26. oktobra 1635 vstopil v jezuitski red. V času šolanja in redovne formacije v letih 1635–1653 je bival in deloval v različnih kolegijih Avstrijske jezuitske province: na Dunaju, v Leobnu, Gradcu, Kremsu, Linzu, Passauu, Judenburgu in Ljubljani. Po končanem študiju teologije je bil najpozneje novembra 1648 na Dunaju posvečen v duhovnika in je nato v šolskem letu 1648/49 v tamkajšnjem kolegiju poučeval retoriko in bil hkrati notar Filozofske fakultete. Z Dunaja je odšel v Judenburg, od tam je oktobra 1650 prišel za šolskega prefekta v Ljubljano. Iz Ljubljane je oktobra 1651 odšel v Gradec. V tem obdobju se je začela kriza v njegovem jezuitskem poslanstvu, zato je po 20. aprilu 1652 odšel v Linz, od tam pa nekoliko pozneje na Dunaj. V šolskem letu 1652/53 je na dunajski Filozofski fakulteti poučeval logiko, septembra 1653 pa je izstopil iz reda. Z Dunaja je odšel v Padovo, kjer je že 19. decembra 1653 opravil doktorski izpit iz teologije. Spomladi leta 1654 se je vrnil v Ljubljano in bil 6. maja 1654 imenovan za ljubljanskega stolnega dekana. To poslanstvo je opravljal do 3. julija 1667. Schönleben je do leta 1669 ostal v Ljubljani, 13. oktobra 1669 pa ga je cesar izbral za dolenjskega arhidiakona in župnika v Ribnici. V Ribnici je kljub težavam vztrajal do konca leta 1675 ali začetka leta 1676. Po vrnitvi v Ljubljano se je v letih 1676–1681 posvečal predvsem pripravi zgodovinskih in genealoških del. Schönleben je umrl 15. oktobra 1681 v Ljubljani. Biografskemu delu sledi pregledna predstavitev Schönlebnovega opusa. Poglavje o Schönlebnu kot zgodovinarju se začne s kratkim pregledom zgodovinopisja v 16. in 17. stoletju. Poudarek tega dela je na predstavitvi in ovrednotenju njegovih natisnjenih del. V ospredju je njegovo najpomembnejše zgodovinsko delo Carniolia antiqua et nova, sledi pa mu spis Aemona vindicata. Posebej sta izpostavljeni njegovi deli, ki obravnavata izvor in veličino habsburške vladarske hiše: Dissertatio polemica de prima origine augustissimae domus Habspurgo-Austriacae in Annus sanctus Habspurgo-Austriacus. Predstavitev natisnjenega opusa zaključujejo njegove genealogije kranjskih plemiških družin Gallenberg, Ursini-Blagaj, Attems in Auersperg. Poseben doprinos k poznavanju Schönlebna kot zgodovinarja prinaša pregled in oris njegovih del, ki so ostala v rokopisu. Disertacijo zaključuje poglavje o Schönlebnu kot literatu, pozornost je namenjena njegovim zgodnjim govorom iz jezuitskega obdobja in njegovim zbirkam pridig. Postopek zorenja Schönlebna kot pridigarja je prikazan skozi tri obdobja: zgodnje obdobje (1642–1653), obdobje aktivnega pridiganja (1654–1676) in obdobje zmanjšane pridigarske aktivnosti (po letu 1676). Predstavljeni so Schönlebnovi ohranjeni jezuitski govori, temu pa je dodan tudi popis po naslovu znanih, a neohranjenih govorov. Glavnina pozornosti je namenjena Schönlebnovemu pridigarsko najbolj aktivnemu obdobju in predstavitvi njegovih štirih zbirk pridig: Fasten-Freytag und Sonntag-Predigen, Feyertägliche Erquick-Stunden, Tractatus geminus de mysteriis Dominicae passionis in Horae subsecivae dominicales. V zaključku so povzete glavne značilnosti Schönlebnovih govorov in pridig, ki ga opredeljujejo kot predstavnika prehodnega obdobja med značilnimi smernicami potridentinskih pridigarskih načel in postopnega prehajanja v baročni tip pridige. Schönleben se je naslonil zlasti na jezuitski model pridiganja.
Keywords: Kranjska, Ljubljana, 17. stoletje, Avstrijska jezuitska provinca, jezuiti, Janez Ludvik Schönleben (1618–1681), (Schönlebnova) biografija, (Schönlebnov) opus, barok, zgodovinopisje, deželno zgodovinopisje, dvorno zgodovinopisje, retorika, retorska proza, pridiga, jezuitska pridiga
Published in DKUM: 26.11.2015; Views: 2181; Downloads: 319
.pdf Full text (4,32 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica