1. Izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičninŠpela Lavrič, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava izpostavljenost evropskih bank tveganjem v sektorju poslovnih nepremičnin (CRE) in vpliv teh tveganj na finančno stabilnost bank iz držav Evropske unije. Analiza se osredotoča na obdobje 2017–2023, ko so se evropski trgi soočili s pomembnimi izzivi, kot so pandemija covida-19, spremembe v delovnih navadah, rast e-trgovine in zaostritev monetarne politike.
Rezultati kažejo, da je trg poslovnih nepremičnin v zadnjih letih izrazito cikličen. Po stabilni rasti do leta 2019 je pandemija povzročila skoraj 50-odstotni padec investicij, sledilo je kratkotrajno okrevanje leta 2021, ki sta ga poganjali logistika in industrija, nato pa je v letih 2022–2023 prišlo do novega upada, povezanega z višjimi obrestnimi merami in strožjimi pogoji financiranja. Med državami izstopajo Nemčija kot največji, a hkrati ranljiv trg, Švedska s posebno volatilnostjo ter Italija in Španija z manjšimi, a stabilnejšimi obsegi naložb.
Empirični del magistrskega dela prikazuje, da posojila zavarovana s poslovnimi nepremičninami v povprečju predstavljajo 15,3 % celotnih bančnih portfeljev v Evropski uniji, pri čemer v nekaterih državah, kot so Ciper, Estonija, Litva in Latvija, presegajo 25 %. Povprečno razmerje med posojili zavarovanimi s poslovnimi nepremičninami in kapitalom kaže, da so banke v povprečju skoraj v celoti kapitalsko obremenjene s tem segmentom. Najranljivejše so manjše države z visoko koncentracijo posojil in nižjimi kapitalskimi blažilniki, zlasti Estonija in Belgija. Na drugi strani države, kot so Francija, Finska, Švedska in Irska, izkazujejo večjo stabilnost zaradi nižje izpostavljenosti in močnejše kapitalske zaščite.
Nedonosna posojila so se v povprečju zmanjševala, a ostajajo visoko tvegan segment v nekaterih državah, pri čemer pokritost z rezervacijami močno variira, od nadpovprečnih vrednosti na Portugalskem in v Bolgariji do razmeroma nizkih v Nemčiji in na Švedskem.
Ugotovitve potrjujejo, da stabilnost bančnega sistema Evropske unije ni enakomerno porazdeljena. Manjši bančni sistemi z visoko koncentracijo teh posojil in slabšo kapitalsko zaščito so bistveno ranljivejši, medtem ko večji in kapitalsko močnejši sistemi izkazujejo večjo odpornost.
Keywords: evropske banke, poslovne nepremičnine, izpostavljenost nepremičninam, bančna tveganja, trg poslovnih nepremičnin.
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 26
 Full text (1,62 MB) |
2. Uporaba umetne inteligence in strojnega učenja v preprečevanju bančnih goljufijKlavdija Klinc, 2025, master's thesis Abstract: V času vsesplošne digitalizacije in povečevanju uporabe spletnih plačil se banke in različne finančne institucije po svetu srečujejo s povečanim številom bančnih goljufij in s tem tudi goljufij, povezanih s kartičnimi plačili njihovih komitentov in strank. Tako imenovane bančne goljufije pa ne vplivajo zgolj na finančne izgube bank in njihovih komitentov, ampak tudi na zaupanje in ugled posameznih institucij. Raznorazni prevaranti ter tovrstne organizacije se nenehno izobražujejo, iščejo, in tudi najdejo, nove in nove načine za uspešne prevare. Tako so banke potisnjene v nujo iskanja najnovejših načinov in tehnologij za preprečevanje teh neljubih dogodkov. V tej magistrski nalogi se osredotočamo na možne programske rešitve, ki vključujejo najsodobnejše algoritme umetne inteligence in strojnega učenja za čimprejšnjo zaznavo in preprečevanje tovrstnih dogodkov, obravnavamo različne oblike bančnih goljufij, iščemo temeljne prednosti in lastnosti posameznih rešitev in se ukvarjamo s primeroma implementacije možne programske rešitve z umetno inteligenco v banko. Večji poudarek dajemo najbolj znanim rešitvam, ki slonijo na najbolj znanih algoritmih. V nalogi se nadalje tako dotikamo tem, ki niso izrazito eknomske in gredo bolj v smer poznavanja osnov informatike. Brez rahlo poglobljene teme bi težko razumeli kompleksnost in celoto naše teme. Prav tako se ob samem raziskovanju in pisanju teme ne moreš izogniti osnovam, ki gradijo in tvorijo tako imenovano umetno inteligenco. V zadnji nekaj letih je sam pojem in uporaba umetne inteligence postal že realnost slehernika in celotnega razvitega sveta. Zdi se nam smiselno, da bi ob tem dejstvu vsi skupaj poznali tudi same osnove in gradnike umetne inteligence in jo tako lažje in kvalitetneje vključevali tudi v svoja vsakodnevna opravila, delo in zaščito. Dejstvo je, da bančni goljufi najsodobnejšo tehnologijo že s pridom uporabljajo in verjetno bo v bojevanju proti tovrstnemu kriminalu potrebno umetno inteligenco približati ne samo strokovnjakom, ampak tudi navadnim ljudem, to je, končnim strankam in uporabnikom. Mislimo, da je večino strahu glede pojma umetne inteligence možno odpraviti z raziskovanjem, učenjem in znanjem o tej temi. Umetna inteligenca je kompleksen in zapleten pojem, še vedno pa nam že samo ime » umetna« da jasno vedeti, da jo sestavljajo drugačne vrste komponente kot živost življenja. Z določenim znanjem in pravilno uporabo pa nam to orodje lahko olajša marsikatero opravilo v našem živem življenju.
Keywords: Umetna inteligenca, bančna goljufija, programske rešitve, strojno učenje, banke, komitenti.
Published in DKUM: 05.06.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,98 MB) |
3. New development bank: analiza tveganj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloElvis Dedić, 2025, undergraduate thesis Abstract: New development bank (NDB) je večstranska finančna institucija, ki so jo leta 2015 ustanovile države BRICS. Njen namen je financiranje infrastrukturnih projektov in projektov trajnostnega razvoja v državah BRICS in drugih nastajajočih tržnih gospodarstvih ter državah v razvoju. Kar zadeva glavne razloge za ustanovitev skupine in tudi za začetek izvajanja NDB, gre v bistvu za skupni interes za reformo arhitekture globalnega upravljanja. Po njihovem mnenju uveljavljene mednarodne organizacije, ki jih vodijo zahodne sile, predvsem tiste, ki so vključene v brettonwoodsko strukturo, tj. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka, ne predstavljajo več trenutne globalne porazdelitve moči. Namen NDB je torej odpraviti pomanjkanje infrastrukturnih naložb in financiranja, ki ogroža svetovno gospodarstvo, zlasti države v razvoju, hkrati pa povečati njihov glas v globalnih zadevah.
Tri največja tveganja, ki jih prevzemajo banke, so kreditno tveganje, tržno tveganje in operativno tveganje. Strategije za ublažitev vključujejo diverzifikacijo, prakse upravljanja tveganj in regulativne zahteve za zagotavljanje stabilnosti in odpornosti bančnega sistema. Banke so torej izpostavljene različnim tveganjem. Zaradi velikosti bank, kot je na primer New development Bank, lahko prevelika izpostavljenost tveganju povzroči propad banke in vpliva na milijone ljudi. Zato želimo v nalogi predstaviti in analizirati glavne dejavnike tveganj, ter kako se lahko te prepreči.
Keywords: banke, analiza tveganja, New development bank (NDB), BRICS, diplomske naloge
Published in DKUM: 31.01.2025; Views: 0; Downloads: 50
Full text (652,95 KB) |
4. Uvedba digitalnega evraMirela Maroh, 2024, undergraduate thesis Abstract: Z diplomsko nalogo želimo prikazati, kako bi lahko uvedba digitalnega evra vplivala na Evropo in na delovanje celotnega evropskega finančnega sistema. V diplomski nalogi bomo navedli razloge za izdajo digitalnega evra in njene morebitne posledice, opisali bomo, kako se digitalni evro razlikuje od drugih digitalnih sredstev. Raziskali bomo, kako poteka uvedba digitalnih valut po svetu, katere države so že uvedle digitalno valuto in katere šele raziskujejo možnosti za uvedbo digitalnih valut. Povedali bomo tudi nekaj o znanem stablecoinu in kakšna je njegova povezava z digitalnim evrom. Na koncu bomo navedli pravne vidike v zvezi z digitalnim evrom in možnosti za njegovo funkcionalno oblikovanje.
Skozi diplomsko nalogo smo se poglobili tudi v digitalne valute centralne banke, saj smo tako lahko tudi lažje predstavili digitalni evro, kako bi ta lahko deloval in kako bi izgledal.
Na podlagi vseh podatkov, ki smo jih razbrali iz vseh člankov, knjig in spletnih strani, smo poskušali, kar se da najbolj natančno, predstaviti digitalni evro in možnosti za njegovo dejansko uvedbo.
Rezultat končne naloge je zavedanje o uporabi digitalnih valut centralne banke nasploh in pa seveda digitalnega evra, v katerega smo se najbolj poglobili.
Keywords: Uvedba digitalnega evra, digitalni evro, digitalne valute centralne banke, Evropska centralna banka, kriptovalute
Published in DKUM: 10.10.2024; Views: 0; Downloads: 70
Full text (2,00 MB) |
5. Digitalna valuta centralne bankeEvgenija Krstevska, 2024, undergraduate thesis Abstract: To diplomsko delo obravnava razvoj in trenutno stanje digitalnih valut centralnih bank (CBDC). Preučujemo njihovo zgodovinsko ozadje, vlogo v današnjem finančnem sistemu ter njihov prihodnji potencial. Poleg tega obravnavamo različne oblike elektronskega denarja, vključno s kriptovalutami, elektronskimi denarnicami, mobilnimi plačilnimi sistemi, predplačniškimi karticami in spletnimi plačilnimi sistemi. Naša raziskava je pokazala, da CBDC že igra pomembno vlogo v današnjem finančnem sistemu, saj bistveno izboljša učinkovitost samih transakcij in tudi povečuje verodostojnost po vsem svetu. Številne države aktivno raziskujejo in že uporabljajo CBDC, da bi povečale finančno vključenost in zmanjšale stroške transakcij. Namen tega diplomskega dela je ponuditi celovit vpogled v tematiko centralnobančnih digitalnih valut (CBDC) in ponuditi ključne vpoglede v njihov vpliv, njihove posledice in možnosti izvajanja.
Keywords: Digitalna valuta centralne banke (CBDC), centralne banke, digitalizacija, plačila, finančne inovacije
Published in DKUM: 02.10.2024; Views: 0; Downloads: 48
Full text (788,22 KB) |
6. |
7. Analiza prodaje NLB : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloŠpela Rezec, 2024, undergraduate thesis Abstract: Poudarek v diplomskem delu se nanaša na vprašanje, ali je bila prodaja NLB-ja sploh potrebna, in ali je v času prodaje prišlo do morebitnih nepravilnosti. Problematika se je pričela z ustanovitvijo dveh bank: Nove kreditne banke Maribor in Nove ljubljanske banke. Ob osamosvojitvi leta 1991 je Slovenija ustanovila Banko Slovenijo z namenom nadzorovanja nemotenega denarnega toka ter poslovanja na področju financ. Kasneje je NLB šokirala z novico o ideji, da se bo banka privatizirala. Program za privatizacijo je bil začrtan že leta 2001. Ta naj bi doprinesla večjo in boljšo konkurenčnost med državami, povečanje ekonomske uspešnosti in pridobitev prihodka za namen kritja neto stroškov preteklih sanacij bank. V nadaljevanju se osredotočamo na vlogo banke v gospodarstvu, saj kot kreditna institucija opravlja storitve in ima dovoljenje, da lahko posluje z dajanjem kreditov in depozitov. Evropska komisija je leta 2012 sprejela poročilo o mehanizmu opozarjanj, saj so ugotovili, da je v Sloveniji čezmejni obstoj makroekonomskega ravnotežja. Kasneje je Slovenija Bruslju predložila Nacionalni reformni program 2013–2014 in Program stabilnosti za obdobje 2012–2016. Banka se je bila primorana dokapitalizirati, saj so na podlagi pregleda kakovostnih sredstev (AQR) v banki ugotovili negativni kapital, kar bi v nasprotnem primeru pomenilo stečaj banke. Dokapitalizacija se je izvedla leta 2013 – po tem, ko je Evropska komisija izdala odločbe o državnih pomočeh. V letu 2010 se je v Sloveniji zgodila finančna afera imenovana Farrokh, ki smo jo v tem delu podrobneje analizirali. Cilj privatizacije, dokapitalizacije in prodaje banke je ključni dejavnik k prispevanju povečanja konkurenčnosti na trgu, učinkovitosti poslovanja bančnega sistema kot celote ter za zdravo okolje, kjer bi prebivalcem nudili sodobne storitve.
Keywords: banke, pranje denarja, Nova ljubljanska banka (NLB), privatizacija bank, dokapitalizacija, prodaja, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.02.2024; Views: 503; Downloads: 117
Full text (1,30 MB) |
8. Dejavniki gospodarske rasti držav v globalni ekonomiji in v reguliranem finančnem okojuAna Jurhar, 2023, undergraduate thesis Abstract: Tema diplomskega dela je analiza vloge finančne regulacije v gospodarski rasti s primeri do sedaj napisanih raziskav. Prav tako je cilj določiti vlogo in pomen bank, zavarovalnic ter borznega sektorja na gospodarsko rast. Na primerih petih držav z visoko reguliranim in petih držav z nizko reguliranim finančnim okoljem se raziskava osredotoča na vpliv finančne regulacije na stabilnost finančnega sektorja in rast bruto domačega proizvoda. Rezultati kažejo kompleksen odnos med regulacijo in gospodarsko rastjo, pri čemer visoka regulacija prispeva k stabilnosti, medtem ko nizka regulacija lahko pritegne investitorje, vendar prinaša tudi tveganja za nestabilnost.
Keywords: dejavniki gospodarske rasti, finančna regulacija, banke, zavarovalnice, borzni sektor, bruto domači proizvod.
Published in DKUM: 10.11.2023; Views: 417; Downloads: 92
Full text (2,04 MB) |
9. Analiza obrestnih mer kreditov v Sloveniji v času zviševanja obrestnih merPolonca Lampret, 2023, undergraduate thesis Abstract: Dandanes si brez kreditov težko privoščimo dražje dobrine, kot so avtomobili, gospodinjski aparati ali pa nakup stanovanja. Banke nam tako omogočajo najetje različnih vrst kreditov, s katerimi nam omogočijo nakup teh dobrin. Višina kredita in mesečnih obrokov pa je odvisna od obrestnih mer. Pri sklepanju kredita se tako določi in dogovori z banko glede odplačevanja, obrestnih mer, dobi odplačevanja, znesku kredita in drugih lastnosti, ki so še pomembne pri najemu kredita. Na najem kredita pa vpliva tudi kreditna sposobnost potrošnika.
V diplomski nalogi smo naredili primerjave stanovanjskih kreditov bank. Prikazali smo informativne izračune treh bank v Sloveniji, ki smo jih v diplomski nalogi podrobneje opazovali, in sicer so to; Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor ter banka Intesa Sanpaolo. V prvem delu smo tako primerjali stanovanjske kredite teh treh bank. Z informativnimi izračuni smo prikazali zneske mesečnih anuitet, s katerimi smo prikazali, katera banka ima najugodnejši kredit za potrošnika. Informativni izračun smo pripravili pod določenimi pogoji, po katerih smo nato primerjali stanovanjske kredite opazovanih bank. Ugotovili smo, da ima NLB najugodnejšo fiksno in spremenljivo obrestno mero za stanovanjski kredit pri danih predpostavkah. Kljub temu da ima NLB najnižji obrestni meri, pa ima kot skupni znesek za plačilo ugodnejše kredite Nova KBM.
V drugem delu naloge smo podrobneje predstavili obrestne mere. Primerjali smo obrestne mere med opazovanimi bankami. Na podlagi njihovih obrestnih mer, ki so lahko spremenljive ali fiksne, bomo prikazali, katera banka ima najugodnejše obrestne mere za svoje komitente in tudi nekomitente banke pri najemu stanovanjskega kredita. Ugotovili smo, da ima v obdobju od 13 do 120 mesecev najugodnejšo fiksno obrestno mero NLB in v obdobju do 240 mesecev Nova KBM. Najnižjo spremenljivo obrestno mero ima banka Intesa Sanpaolo, in sicer v obeh opazovanih obdobjih.
V zadnjem, tretjem delu, je predstavljena kreditna sposobnost prebivalcev Slovenije. Naredili smo primerjavo glede višine kreditnega obroka, ki ga lahko najame potrošnik s povprečno slovensko plačo. Predstavljena je tudi primerjava obrokov stanovanjskih kreditov za leto 2017 in leto 2023. Za ti dve obdobji smo naredili analizo, za koliko so se zvišale fiksne in spremenljive obrestne mere in kako vplivajo na skupne stroške pri najemu stanovanjskega kredita.
Keywords: obrestne mere, krediti, banke v Sloveniji, kreditna sposobnost
Published in DKUM: 02.11.2023; Views: 540; Downloads: 82
Full text (2,74 MB) |
10. Analiza poslovanja neobank v primerjavi s tradicionalnimi bankamiŠpela Lavrič, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na analizo poslovanja neobank v primerjavi s tradicionalnimi bankami glede na poslovni model, ponudbo storitev in doseganje uspešnosti. Glede na to, da se gospodarstvo nenehno spreminja, morajo tem spremembam slediti tudi udeleženci trga. Z razvojem tehnologije in vstopom novih konkurentov v bančni sektor je prišlo do vzpostavljanja motenj v poslovanju bank in prav neobanke, ki so predstavnice fintech podjetij in svoje poslovanje upravljajo izključno digitalno, so pomenile pritisk obstoječim bankam, ki jih poznamo že vrsto let. Trenutno smo v času, ko smo priča boju na eni strani uveljavljenih tradicionalnih bank, ki so začele uporabljati novodobno tehnologijo in prilagodile produkte komitentom, in na drugi strani neobank, ki zaradi svoje preproste uporabe in nizkocenovnih produktov pridobivajo na vse večji popularnosti. Predvsem evropski trg v zadnjem času beleži razvoj številnih uspešnih neobank. Slovenija kot članica Evropske unije zaenkrat še nima neobanke, po drugi strani pa ima veliko uporabnikov, ki imajo račun pri tuji neobanki. Zvestobo tradicionalnim bankam in neobankam smo preverili tudi z anketnim vprašalnikom, v katerem smo raziskali ključne karakteristike slovenskih uporabnikov za izbiro potencialne banke.
Keywords: Neobanke, tradicionalne banke, karakteristike uporabnikov, digitalizacija, poslovanje.
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 616; Downloads: 186
Full text (1,34 MB) |
