| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 450
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke
Sara Drofenik, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Vloga notranje revizije pri obvladovanju tveganj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma na primeru banke povzema domačo in tujo literaturo s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ter s področja revidiranja pranja denarja in financiranja terorizma. Pranje denarja in financiranje terorizma še zdaleč ni nov pojav, vendar se spreminjajo njegove oblike in načini, tako kot se spreminja družba kot takšna. S tokom sprememb se spreminjajo tudi notranji nadzorni sistemi v bankah in način razmišljanja notranje revizije, ki v sklopu svojih revizij neodvisno preverja delovanje nadzornih sistemov. Že narava bančnega poslovanja je takšna, da banke pri svojem delovanju prevzemajo določena tveganja, kar pomeni, da so banke različnim tveganjem bolj izpostavljene in se temu tudi ne morejo povsem izogniti. Ravno zaradi tega je potrebno, da izvajajo vse dejavnosti za zmanjševanje teh tveganj, in sicer na sprejemljivo nizko raven, oziroma z drugimi besedami, za obvladovanje teh tveganj. S tem namenom vzpostavljajo razne nadzorne sisteme, ki pravočasno zaznajo tovrstna tveganja in delujejo preventivno. Glede na vse strožjo zakonodajo imata vedno večjo vlogo pri tem Oddelek za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ki zagotavlja in obvladuje sistem na področju preprečevanja pranja denarja, ter notranja revizija, ki izvaja neodvisna preverjanja tega sistema. Razvoj notranje revizije, njenega pomena in pristopov se razvija in spreminja tako, kot se spreminja družba in vse drugo. V zadnjih letih se je področje preprečevanja pranja denarja z vidika zakonskih določil zelo zaostrilo, zato morajo banke še dodatno usmeriti več pozornosti na to področje in s tem povezanim obvladovanjem tveganj. S spreminjanjem družbe se spreminjajo tudi kriminalna dejanja in načini prevar. Denar in transakcije z denarjem v preteklosti niso bili tako obsežni in zapleteni, kot so dandanes, zato je bilo obvladovanje tveganj včasih precej preprostejše in majn obsežno, kot je dandanes. To predstavlja za nadzorne funkcije, kot je notranja revizija, velik izziv in prilagajanje v sklopu svojih revizij in načina razmišljanja. Z globalizacijo bančnega sistema, nenehnim pojavom novih izdelkov in storitev, naprednim razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se pojavljajo vedno novi izzivi z bolj prikritimi načini pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako širjenje bančnega poslovanje preko meja na eni strani ponuja hitrejši in preprostejši prenos denarja za bančne komitente, na drugi strani predstavlja večje tveganje za banke, da bo njihov sistem uporabljen za pranje denarja in financiranje terorizma. Notranja revizija ima pomembno vlogo, saj so ravno banke zelo izpostavljene pranju denarja in financiranju terorizma. S svojimi preverjanji notranja revizija ugotavlja, ali banka izvaja vse zakonsko predvidene dejavnosti in poda oceno glede delovanja notranjih nadzornih sistemov.
Keywords: pranje denarja, financiranje terorizma, notranji nadzori, notranja revizija, banke
Published in DKUM: 23.12.2021; Views: 233; Downloads: 55
.pdf Full text (1,40 MB)

2.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 228; Downloads: 12
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Organizacijske strukture v bančništvu
Blaž Roškarič, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Organizacijska struktura je pomemben del vsakega podjetja, banke in katerekoli organizacije nasploh. Oblikovana je zato, da jasno prikazuje, kateri so deli podjetja, banke oz. organizacije ter kako so ti deli med seboj povezani. Podjetja, banke in organizacije svojo organizacijsko strukturo redno objavljajo in posodobljajo v svojih letnih poročilih ter objavijo na spletnih straneh. Podjetja in organizacije uporabljajo tri vrste organizacijskih struktur, in sicer navpična (enostavna, poslovno-funkcijska in decentralizirana ali poslovno-enotna), vodoravna (produktno-matrična in projektno-matrična) in vodoravna ali procesna organizacijska struktura. Na njihovo oblikovanje vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Organizacijske strukture v bančništvu so deležne sprememb in drugačnih oblik, kot pri ostalih vrstah organizacij. V bančništvu poznamo tri vrste organizacijskih struktur, to so poslovno-enotna, funkcionalna in divizijska organizacijska struktura. Digitalizacija in COVID-19 sta ena izmed najbolj vplivnih dejavnikov, ki pomembno vplivata na organizacijsko strukturo, delovanje, organiziranje in poslovanje bank, tudi v slovenskih poslovnih bankah. Štiri največje slovenske poslovne banke, Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d. imajo hierarhično poslovno-enotno organizacijsko strukturo na podlagi vrste komitenta. Omenjene slovenske poslovne banke so bile primerjane tudi na podlagi naslednjih primerjalnih kriterijev: število nivojev managementa banke, število oddelkov znotraj posameznega nivoja, število divizij, prevladujoči tip organizacijske strukture, obstoj oddelka za etičnost in družbeno odgovornost, pozicioniranost upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture ter število podružnic. Podatki o teh primerjalnih kriterijih so bili pridobljeni iz letnih poročil omenjenih bank. Glavne ugotovitve so, da so štiri največje slovenske poslovne banke med seboj primerljive oz. da imajo enake lastnosti glede števila nivojev managementa banke, prevladujočega tipa organizacijske strukture, obstoju oddelka za etičnost in družbeno odgovornost ter pozicioniranosti upravljanja s tveganji znotraj organizacijske strukture, medtem ko se v številu divizij in številu podružnic med seboj razlikujejo. Podatkov o tem, koliko oddelkov znotraj posameznega nivoja imajo Nova KBM d.d., NLB d.d., SKB d.d. in UniCredit Banka Slovenija d.d., nimajo razkritih, ker so del internega akta in posledično poslovna skrivnost.
Keywords: organizacijska struktura, banka, tipi bančnih organizacijskih struktur, slovenske poslovne banke, organizacijska struktura slovenskih poslovnih bank
Published in DKUM: 14.10.2021; Views: 461; Downloads: 78
.pdf Full text (1,53 MB)

4.
Družbeno odgovorno bančništvo v Sloveniji
Simona Pišek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pri pisanju diplomskega projekta smo se osredotočili na družbeno odgovornost bank v Sloveniji. V prvem delu smo spoznali pojem družbena odgovornost, kako so v letnih poročilih o družbeni odgovornosti poročale organizacije, kaj so družbeno odgovorne banke ter kakšni so standardi poročanja bank o družbeni odgovornosti. V drugem delu diplomskega projekta smo raziskali, ali slovenske banke redno poročajo o družbeni odgovornosti v svojih javno dostopnih dokumentih. To smo proučili s pregledom letnih poročil in spletnih strani slovenskih bank. Na kratko smo opisali družbeno odgovornost posamezne banke in ugotovili, da banke redno poročajo o svojih družbeno odgovornih aktivnostih na spletnih straneh, še bolj podrobno pa v letnih poročilih. Pri drugem delu raziskave smo sestavili anketni vprašalnik. Zanimalo nas je, ali komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo njihove družbeno odgovorne aktivnosti in ali so zadovoljni z družbeno odgovornimi aktivnostmi svoje banke. Rezultate smo predstavili v grafični obliki. Ugotovitve so pokazale, da komitenti slovenskih bank v povprečju zaznavajo družbeno odgovorne aktivnosti svoje banke oziroma so vsaj malo seznanjeni z njimi. Zdi se jim pomembno, da se njihova banka zavzema za okoljske in družbene probleme in so zadovoljni s svojo banko pri dejavnostih družbene odgovornosti. Družbena odgovornost je širok pojem, je veliko več kot samo dobrodelnost. Vse več organizacij se zaveda svoje družbene odgovornosti in o njej tudi poroča. Banka kot najpomembnejša finančna institucija se zaveda, da je pomembna njena aktivnost družbene odgovornosti, saj lahko pridobi dolgoročno zaupanje strank, zaposlenih in širše skupnosti.
Keywords: družbena odgovornost, družbena odgovornost v bankah, banke v Sloveniji, poročanje o družbeni odgovornosti.
Published in DKUM: 16.04.2021; Views: 418; Downloads: 56
.pdf Full text (1,24 MB)

5.
Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah
Katja Zadravec, 2021, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Notranja revizija in pranje denarja v slovenskih bankah povzema slovensko in tujo literaturo o pranju denarja, notranji reviziji ter njeni vlogi pri preprečevanju pranja denarja. Prevare niso pojav, povezan s primeri finančnih prevar iz zadnjih dveh stoletij, ampak že v zgodovini lahko najdemo, ko so moški uporabljali trike manipulacije in prevare, da bi pridobili denar, zemljo ali blago. Nastanek računovodstva in revizije je v gospodarski zgodovini povezan z željo s strani držav in cerkve, da zadržijo in preprečijo krajo ter napačno prikazovanje financ. V preteklosti organizacije niso obravnavale preprečevanje prevar kot glavni cilj znotraj sistema notranjih kontrol. Danes pa velja, da so prevare eno najpomembnejših tveganj, kateri so izpostavljene organizacije. Zaradi izpostavljenosti tveganj, povezanih s prevarami, se organizacije vedno bolj osredotočajo na ukrepe za preprečevanje prevar in pravočasno odkrivanje. Vedno večjo vlogo imata v organizacijah notranji nadzor ter notranja revizija. Banke se tveganjem ne morejo izogniti, saj je njihova narava dela takšna, da je prevzemanje tveganj sestavni del bančništva. Obvladovanju tveganj se pripisuje vedno večji pomen. Do tega je prišlo predvsem zaradi globalizacije poslovanja, novih tehnologij in storitev ter zaradi nekaterih nepravilnosti v bankah. Tudi sam slovenski Zakon o bančništvu (Zban-1) zahteva ureditev ravnanja z vsemi oblikami bančnih tveganj, proti katerim se banka postavlja s sistemom notranjih kontrol. Pri bankah poleg zunanjega nadzora, ki ga opravljajo zunanje institucije, npr. Banka Slovenije kot najpomembnejši zunanji nadzornik v Sloveniji, je vse bolj pomemben tudi notranji nadzor, ki ga opravljajo notranji revizorji. Eno izmed bančnih tveganj je tudi pranje denarja in financiranje terorizma. S pranjem denarja in financiranjem terorizma se srečujemo na mednarodni ravni; pralci denarja z različnimi metodami in tehnikami premišljeno izkoriščajo svetovni finančni svet. Zato je potrebno pranje denarja obravnavati globalno, saj samo skupen boj obrodi sadove. Pranje denarja negativno vpliva na gospodarstvo kot celoto, saj povzroča velike finančne izgube, slabi socialno stabilnost ter vodi do izgube zaupanja v gospodarski sistem ter do korupcije. Pranje denarja velja za hujšo obliko kriminala, s katerim se prikriva in zakriva dejanski izvor na nezakonit način pridobljenih sredstev. Namen pranja denarja je predvsem na hiter in neopazen način premoženje, pridobljeno na nelegalen način, oddaljiti od njihovega vira. Notranja revizija ima ključno vlogo v bankah, saj so zelo ranljive in izpostavljene pranju denarja. Nadzor bank na področju preprečevanja pranja denarja je nujen in potreben. Nadzor se izvaja zato, da se ugotovi, ali banke izvajajo vse potrebne naloge in aktivnosti, ki jih nalaga zakon.
Keywords: pranje denarja, notranja revizija, preprečevanje pranja denarja, banke, notranje kontrole.
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 491; Downloads: 135
.pdf Full text (1,36 MB)

6.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, master's thesis

Abstract: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Keywords: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Published in DKUM: 13.04.2021; Views: 387; Downloads: 118
.pdf Full text (960,58 KB)

7.
Vloga in pomen notranjega revidiranja sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v banki
Žarko Gorenjc, 2020, master's thesis

Abstract: Zaradi pojava škandalov, povezanih s pranjem denarja v več bankah v Evropski uniji v zadnjem obdobju, ki so precej omajali zaupanje javnosti v institut vladavine prava, je Evropska komisija v okviru posebne študije, katere namen je bil ugotoviti vzroke za nastalo situacijo ter predlagati rešitve, kot eno izmed ključnih pomanjkljivosti izpostavila neustrezno korporativno upravljanje v bankah. Korporativno upravljanje določa razporeditev vlog in odgovornosti znotraj banke, na podlagi katerih njen upravljalni organ upravlja poslovne in organizacijske aktivnosti, kar med drugim vključuje tudi vzpostavitev ustreznega sistema notranjih kontrol. Vzpostavitev notranjekontrolnega sistema temelji na vzpostavitvi t. i. funkcijskega modela treh obrambnih linij, v katerem so vloge in odgovornosti upravljanja s tveganji jasno določene. Pomembno vlogo v omenjenem modelu predstavlja funkcija notranje revizije, ki je odgovorna za izvajanje pregledov učinkovitosti notranjekontrolnega okolja na posameznih poslovnih področjih banke in sistema upravljanja tveganj. Pri izvajanju notranjerevizijskih poslov je še posebno pomembna izbira metodološkega orodja za vrednotenje ustreznosti in učinkovitosti izvajanja postopkov notranjih kontrol. Eno izmed možnih metodoloških orodij za revidiranje notranjih kontrol v banki je orodje COSO.
Keywords: banke, pranje denarja, notranja revizija, orodje COSO
Published in DKUM: 16.12.2020; Views: 2089; Downloads: 269
.pdf Full text (1,57 MB)

8.
Zadružne in etične banke kot alternativa klasičnim bankam
Mateja Kladnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo se osredotočili na zadružne in etične banke v Evropi. Najprej smo teoretično predstavili zadružne in etične, njihove značilnosti, poslovni model in njihovo poslovanje v času krize. Opredelili smo značilnosti poslovnega modela zadružnih in etičnih bank in njegovo razliko v primerjavi s klasičnimi poslovnimi bankami. V zadnjem delu naše naloge smo analizirali in med seboj primerjali zadružne banke in monetarno finančne institucije v evroobmočju. Banke smo primerjali po naslednjih kriterijih: višini sredstev, višini prejetih depozitov in po višini danih kreditov. Ugotovili smo, da so zadružne in etične banke dobra alternative klasičnim bankam, in sicer tudi ob upoštevanju drugih neekonomskih kriterijev.
Keywords: zadružne banke, etične banke, družbeno in okoljsko ozaveščeno bančništvo, primerjava med klasičnimi bankami in zadružnimi in etičnimi bankami.
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 244; Downloads: 22
.pdf Full text (327,00 KB)

9.
Metode ustvarjalnega reševanja problemov v procesu izbire stanovanjskega kredita
Urška Fištravec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Namen dela diplomskega projekta je predstaviti in rešiti problem »Najem in izbira stanovanjskega kredita«. Problem smo reševali z metodami ustvarjalnega razmišljanja ter z metodami večkriterijskega odločanja. V teoretičnem delu dela diplomskega projekta smo predstavili izhodišča za metode ustvarjalnega reševanja problemov, in sicer za definiranje problemov smo obravnavali tehniko W, tehniko šestih vprašanj, ribjo kost in miselni vzorec. Za generiranje idej smo predstavili morfološko analizo. V okviru metod večkriterijskega odločanja smo opisali računalniški program Web-HIPRE. Predstavili smo tudi teorijo kredita, stanovanjskega kredita ter ugotavljali, kako vpliva epidemija zaradi bolezni COVID-19 na povpraševanje po kreditih. Nakup ali obnova doma je ena največjih investicij v življenju vsakega posameznika. Zaradi pomanjkanja lastnih finančnih sredstev se posamezniki obrnejo na kreditne inštitucije s prošnjo o najemu stanovanjskega kredita. Vendar izbira stanovanjskega kredita lahko predstavlja problem, zato smo v praktičnem delu dela diplomskega projekta problem reševali z zgoraj navedenimi metodami in prišli do veliko uporabnih rešitev. S pomočjo programa Web-HIPRE smo ugotavljali, katera od bank Nova KBM, Abanka in NLB nudi najugodnejši stanovanjski kredit ob določenih pogojih.
Keywords: banke, metode ustvarjalnega razmišljanja, stanovanjski kredit, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE
Published in DKUM: 22.10.2020; Views: 644; Downloads: 209
.pdf Full text (1,62 MB)

10.
Analiza vedenja uporabnikov spletnega bančništva
Kaja Prislan, Branko Lobnikar, 2018, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vedenjske vzorce uporabnikov in varnostna tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi spletnega bančništva. V prispevku so predstavljeni temeljni in aplikativni teoretični okvirji ter modeli pojasnjevanja vedenja uporabnikov spletnega bančništva, na podlagi rezultatov empirične raziskave pa so izoblikovani predlogi za izboljšanje programov informiranja in ozaveščanja uporabnikov za varno uporabo spletnega bančništva. Metode: Izhajajoč iz okvirov vedenjskih teorij in usmeritev bank za varno uporabo spletnega bančništva je bila izvedena raziskava med uporabniki v Sloveniji (n = 210). Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega anketiranja. Proučili smo, kako uporabniki ob rabi spletnega bančništva skrbijo za varnost lastnih elektronskih naprav, gesel, digitalnih potrdil in na kakšen način skrbijo za varnost na spletu ter katere druge samozaščitne ukrepe pri tem uporabljajo. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so anketiranci dobro ozaveščeni o nevarnostih pri uporabi spletnega bančništva, vendar kljub temu še vedno zaznavamo neprimerne prakse pri zaščiti ključnih podatkov. Ugotavljamo tudi nizko stopnjo samoiniciativnosti pri uporabi varnostnih ukrepov, zato je zavzetost uporabnikov ključni izziv, ki ga je treba nasloviti za dvig stopnje varnosti pri uporabi spletnega bančništva. Omejitve raziskave Omejitve raziskave izhajajo iz majhnega vzorca udeležencev raziskave, vsebinsko pa je raziskava osredinjena na proučevanje vedenja uporabnikov spletnega bančništva in ukrepov, vezanih na tovrstno storitev. Drugi vidiki zagotavljanja varnosti in vedenja uporabnikov pri rabi spleta in interneta v prispevku niso analizirani. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so uporabne tako za ponudnike spletnega bančništva, njihove uporabnike kot tudi za vse zainteresirane in tiste, ki se ukvarjajo s procesi krepitve varne uporabe informacijske tehnologije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija analizira vedenje uporabnikov spletnega bančništva s pomočjo različnih vedenjskih teorij, ki so bile osnova za oblikovanje vprašalnika, uporabljenega v raziskavi. Uporabljena metoda lahko predstavlja osnovo za bodoče raziskovanje vedenja uporabnikov tako na področju spletnega bančništva kot drugih spletnih storitev.
Keywords: banke, spletno bančništvo, varnost, vedenje, vedenje uporabnikov, samozaščita
Published in DKUM: 15.04.2020; Views: 371; Downloads: 44
.pdf Full text (387,15 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica