SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
RAČUNALNIŠKE REŠITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA V SLOVENSKIH BANKAH
Teja Emeršič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo predstavili računalniške rešitve elektronskega bančništva petih slovenskih bank. Izbrano temo smo raziskali predvsem zaradi izjemnega porasta elektronskega bančništva pri nas. Elektronsko bančništvo pomeni poslovanje banke s stranko, ki je lahko pravna ali fizična oseba, preko elektronskih prodajnih poti. Diplomska delo je razdeljeno v več tematskih sklopov. V prvem delu je razlaga pojma elektronskega bančništva. Opisali smo še razvoj elektronskega bančništva, ponudbo in trende elektronskega bančništva. V drugem delu opisujemo proizvajalce računalniških rešitev. Med te spada podjetje Hermes Softlab, ki ponuja Bančni asistent, Večbančni asistent plus in Poslovno VEZ za podjetja ter Bančni asistent za fizične osebe. Podjetje Halcom ponuja na eni strani Hal E-Bank/WebRetail za osebno uporabo na drugi pa Hal E-Bank/Personal in Hal E-Bank Corporate za podjetja. Pri podjetju Zrcalo smo opisali EPP (elektronski plačilni promet) in ZRCALO e-banka. Adacta pa ponuja AdInetBank. V tretjem delu smo opisali pet slovenskih bank, ki uporabljajo različne računalniške programe različnih proizvajalcev. Pri banki Sparkasse smo opisali Net.Stik in Net.Stik PRO za podjetja, Tel.Stik (telefonska banka), servisne centre in mobilne sodelavce. Banka Koper ponuja Banko IN (spletna banka), sistem elektronskega bančništva I-Net ter Infotel (telefonsko bančništvo). Pri Novi Ljubljanski banki smo opisali NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe, NLB Moba (mobilna banka) in NLB Teledom. UniCredit banka ponuja Online b@nko, E-Bank in MultiCash (mednarodni sistem elektronskega bančništva). Pri Nova KBM pa smo opisali Bank@Net za fizične osebe, Poslovni Bank@Net za pravne osebe, TeleBanka in SMS sporočila. Pri vseh bankah smo se dotaknili tudi varnosti elektronskega bančništva. Opisali smo storitve, ki jih lahko uporabniki opravljajo, kakšne tehnične zahtevnosti morajo imeti računalniki za lažjo obdelavo podatkov in kaj morajo uporabniki kupiti za uporabo. Elektronsko bančništvo je izrednega pomena za banko, ki ni postala samo poslovna priložnost, ampak nuja, če želi ostati na trgu konkurenčna. Pomanjkanje ustreznega znanja ljudi in posledično nezaupanje v sodobno tehnologijo ter varnost poslovanja preko elektronskega bančništva, je glavna ovira pri njihovi širitvi.
Keywords: elektronsko bančništvo, programske rešitve, Hermes Softlab, Bančni asistent, Poslovna VEZ, Halcom, Hal E-Bank, Zrcalo, ZRCALO e-bank, Adacta, Sparkasse, Net.Stik, Tel. Stik, banka Koper, I-Net Bank, Banka IN, Infotel, NLB, NLB Klik, NLB Moba, NLB Teledom, UniCredit banka, Online b@nka, Multicash, Varnost, Nova KBM, Bank@Net, TeleBanka, SMS sporočila.
Published: 15.10.2009; Views: 3066; Downloads: 331
.pdf Full text (1,87 MB)

2.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V SLOVENIJI S PRIMERJALNO ANALIZO SPLETNE BANKE ABANET IN i-NET
Sanda Zupanc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Hiter tehnološki napredek je pustil posledice tudi v bančništvu. Stranke želijo poleg cenejših, hitrih in enostavnih bančnih storitev predvsem preprost dostop do njim prilagojenim storitev in informacij. Banke morajo zato tako, kot druga podjetja, diverzificirati svoje storitve in eden od načinov smotrne razširitve ponudb so tudi storitve elektronskega bančništva. Trenutno se večina e-transakcij opravi preko interneta, v prihodnje pa je pričakovati povečanje pomena m-bančništva, to je opravljanje storitve preko mobilnega telefona. Uvedba spletnega bančništva banki omogoča nov način poslovanja, ki ima za posledico avtomatiziranost rutinskega dela. Bančni uslužbenci so v preteklosti porabili precej svojega časa, za odgovore na nekatera ponavljajoča se vprašanja strank. Ob večji preusmeritvi strank na elektronske vire se tako lahko bančni uslužbenci osredotočijo na zahtevnejše storitve in na izboljšanje odnosov s strankami. V zadnjem času so se v bankah pojavili tudi upravljalni odnosi do komitentov. Pojavili so se osebni bančniki, ki skrbijo za celovito in načrtno strežbo strank. S tem pa gradijo dolgoročne odnose med banko in strankami, ki temeljijo na zaupanju in prilagajanju storitev za potrebe strank. Lahko rečemo, ponudba prave storitve ob pravem času in na pravi način. Ugotovljeno je, da je bistveno lažje obdržati obstoječe stranke, kot pridobiti nove. Bančni uslužbenci so razbremenjeni vsakodnevnega operativnega dela in lahko strankam ponudijo naprednejše storitve. Kljub razvoju tehnologije in uvedbe e-bančništva ter novih storitev, pa je pri gradnji odnosov s strankami še vedno ključnega pomena osebni pristop.
Keywords: Elektronsko bančništvo, mobilno bančništvo, bankomati, varnost poslovanja, Abanka Vipa d.d., Abanet, Banka Koper d.d., i-Net.
Published: 06.05.2011; Views: 1852; Downloads: 119
.pdf Full text (639,37 KB)

3.
UPRAVLJANJE S TVEGANJI V BANKI KOPER D.D. S POUDARKOM NA OBRESTNEM TVEGANJU
Nataša Novak, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Po svetu se bančni trg sooča z nepredvidljivimi spremembami, ki so povezana s tveganji. V zadnjih letih so se na tem področju dogajale velike spremembe, posebno v Sloveniji, ko je postala enakopravna članica Evropske unije. Poleg večje konkurence, ki jo je prinesel ta dogodek, so banke izpostavljene tudi večjim tveganjem na področju kreditnega, tržnega, likvidnega in obrestnega tveganja. Osrednja naloga bank je deponiranje denarja svojih komitentov ter posojanje tistim, ki denar potrebujejo. Pri svojem delu se tako srečuje s tveganjem, da ne bo ustvarila dobička. V kolikor banka ne prepozna in ne reagira pravočasno, jo lahko pripelje v likvidnostne težave. Zato mora sproti ocenjevati in meriti tveganja ter pripraviti postopke za njegovo obvladanje. Namen diplomskega seminarja je opisati tveganja, ki so prisotna pri bančnem poslovanju, s posebnim poudarkom na obrestnem tveganju Banke Koper, ki za zavarovanje pred njim uporablja različne finančne instrumente, kot so terminska obrestne mera, obrestna zamenjava in obrestna opcija. Da bi se čim bolj pripravili na obrestno tveganja pa v Banki Koper sproti ugotavljajo in merijo tveganja, izvajajo razne izračune, stres teste, kontrole, nadzore, poročanja ipd.
Keywords: Banka Koper, obrestno tveganje, finančni instrumenti, Basel I., Basel II., Basel III., finančni trg.
Published: 16.07.2013; Views: 868; Downloads: 47
URL Link to full text

4.
INTERNETNO BANČNIŠTVO IN NEVARNOSTI
Luka Kovačič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo spoznali elektronsko bančništvo in storitve v elektronskem bančništvu, med katere spadajo plačilne kartice, bankomati, mobilno bančništvo in storitev, v katero smo se najbolj poglobili, internetno bančništvo. Spoznali smo njegove prednosti in slabosti ter koristi, ki jih imajo banke in komitenti. V sklopu internetnega bančništva smo pregledali tudi varnostne vidike in spoznali nekatere najpogostejše nevarnosti in grožnje, ki pretijo na uporabnike te storitve, in načine, na katere se pred njimi zaščitimo. V nadaljevanju smo spoznali razvoj internetnega bančništva na našem območju in predstavili ponudbo vseh bank na slovenskem. Diplomsko delo smo podprli s primerom in s predstavitvijo Banke Koper d.d., kjer smo podrobno spoznali vse njihove storitve. Banke morajo slediti novim trendom poslovanja, saj na trgu vlada hud boj za stranke, prednost pred konkurenco pa dobiš in obdržiš le, če si vedno korak pred njo. Investicije v nove načine poslovanja in iskanje ustreznih informacijskih rešitev so torej nujne in upravičene.
Keywords: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, bankomatii plačilne kartice, mobilno bančništvo, varnost, grožnje, digitalni podpis, Banka Koper d.d.
Published: 20.11.2013; Views: 959; Downloads: 175
.pdf Full text (945,54 KB)

5.
VIRI KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA FINANCIRANJA BANK V SLOVENIJI PRED IN PO KRIZI
Mirela Ljubijankić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Banke se morajo z namenom opravljati svojo primarno dejavnost kreditiranja, zadolževati in tako pridobivati vire kratkoročnega ter dolgoročnega financiranja preko svojih komitentov in preko tujih ter domačih bank z depoziti, s krediti, z lastnim kapitalom, z izdajanjem vrednostnih papirjev in pri centralni banki. Pred krizo so slovenske banke pridobivale vire financiranja predvsem z naslova bančnega sektorja in tako preko tujih virov, danes pa se usmerjajo zlasti k virom financiranja z naslova lastnih depozitov, torej h kratkoročnejšim virom financiranja. Slovenske banke so tako od pričetka krize do danes uspele znižati svojo izpostavljenost do tujih in domačih bank in se usmerile v pridobivanje virov financiranja z naslova vlog nebančnega sektorja in s strani Evrosistema.
Keywords: viri financiranja, viri kratkoročnega financiranja, viri dolgoročnega financiranja, slovenski bančni sistem, Banka Koper, d. d.
Published: 27.03.2014; Views: 552; Downloads: 64
.pdf Full text (1,16 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica