Search the digital library catalog

Abstract: Centralna banka je glavna in neodvisna finančna institucija, ki jo ima vsaka država, zato lahko posledično trdimo, da gre za najpomembnejšo finančno institucijo v državi. Zaradi svoje pomembnosti pa centralne banke s svojimi izjavami lahko vplivajo na stanje na finančnem trgu. Glavna naloga centralne banke je, da skrbi za stabilnost gospodarstva države in ga krepi tako, da lahko gospodarstvo raste iz dneva v dan. Centralna banka tudi regulira ponudbo denarja in dostopnost kreditov, ima tudi regulativno funkcijo do določene mere. V letu 2020 pa nas je pretresla novica o pandemiji covid-19, ki ga je 11. marca razglasila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Gre za novi koronavirus, poimenovan SARS-Cov-2, ki je hud akutni respiratorni sindrom in lahko povzroči resne bolezni. Države v euroobmočju so v ta namen sprejele vrsto ukrepov, da bi preprečile širjenje bolezni. Ena izmed teh ukrepov je bila samoizolacija ljudi in pa ustavitev proizvodnih in poslovnih dejavnosti, kar pa je vodilo k padcu gospodarstva v euroobmočju. V tem letu je v prvi polovici gospodarska aktivnost upadala zaradi ukrepov za omejitev gibanja in povečane nenaklonjenosti tveganju. V drugi polovici pa se je aktivnost nekako stabilizirala ob pomoči močnega in koordiniranega odziva denarne in javnofinančne politike. ECB je v tem času zrahljala naravnanost denarne politike s nabori ukrepov. S tem je nekako preprečila negativen vpliv pandemije v euroobmočju. Angleška centralna banka Bank of England, je v času pandemije znižala obrestno mero na 0,25 odstotka. Za ta ukrep se je banka odločila zato, saj je s tem želela omejiti posledice pandemije, medtem pa je ameriška centralna banka Federal Reserve začela s povišanjem obrestnih mer, in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Švedska centralna banka Sveriges Riksbank pa je poleg zniževanju obrestnih mer za banke, dala poudarek na nakupih vrednostnih papirjev, kjer je cilj olajšati dobavo kreditov in ublažiti gospodarstvo.
Keywords: centralna banka, tveganje, pandemija SARS-Covid-19, ukrepi, bančni sistem, pravne podlage.
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (888,27 KB)

Abstract: Tehnološki napredek je nedvomno spremenil način opravljanja bančnih storitev, saj ponuja udobje, učinkovitost in razširjene funkcije. Vendar pa je tehnologija poleg prednosti prinesla tudi precejšnje zaplete, ki jih morajo banke obvladovati. Naša naloga se osredotoči na informacijske rešitve za odkrivanje finančnih goljufij prevar, ki imajo ključno vlogo v zagotavljanju stabilnega bančnega okolja. V današnjem digitalnem okolju, v katerem bančne transakcije potekajo preko spleta, kršitve varnosti podatkov pa predstavljajo velika tveganja, so zanesljive rešitve za odkrivanje goljufij bistvenega pomena za banke, da zagotovijo varnost in celovitost svojega poslovanja. Te rešitve uporabljajo najsodobnejše tehnologije, kot so podatkovno rudarjenje, strojno učenje in umetno inteligenco, za analizo velikih količin finančnih podatkov in prepoznavanje vzorcev, ki kažejo na goljufivo ravnanje. S spremljanjem transakcij v realnem času in povezovanjem več virov podatkov te rešitve bankam omogočajo hitro odkrivanje sumljivih dejavnosti in sprejemanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih izgub. Poleg tega vključujejo napredno analitiko za prepoznavanje zapletenih vzorcev goljufij in prilagajanje razvijajočim se taktikam goljufij. Ključni vidik teh rešitev je tudi skladnost z bančnimi regulacijami, ki pomagajo bankam upoštevati predpise in zahteve za poročanje ter zagotavljajo preglednost in odgovornost. Z uvedbo informacijskih rešitev za odkrivanje finančnih goljufij se lahko banke proaktivno borijo proti finančnim goljufijam, ščitijo premoženje strank ter ohranjajo zaupanje svojih strank. S pomočjo obstoječe literature smo zasnovali konceptualno zasnovo informacijskega orodja, ki izhaja iz tehnike nadzorovanega učenja za odkrivanje transakcijskih prevar s kreditnimi karticami.
Keywords: Informacijske rešitve, bančni sektor, informacijski sistem, finančne prevare, sistem za odkrivanje goljufij, kreditne kartice
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 355; Downloads: 72
Full text (1,69 MB)

Abstract: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Keywords: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 1238; Downloads: 68
Full text (625,84 KB)

Abstract: Pomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanjuPomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanju
Keywords: Bančni sistem, merjenje uspešnosti, kazalniki, donosnost, tveganje.
Published in DKUM: 14.11.2018; Views: 1228; Downloads: 180
Full text (1,27 MB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev se osredotoča prav na analizo stališč do plačilnih sredstev s poudarkom na kriptovalutah. Kriptovalute so različne digitalne valute, ki jim je skupno, da temeljijo na kriptografiji. V teoretičnem delu smo se posvetili temam, ki so povezana z različnimi plačilnimi sredstvi, ter temam o stališčih. Najprej smo podrobneje razložili, kaj vse smatramo pod pojmi gotovina, plačilna kartica, plačilo prek transakcijskega računa. Pojasnili smo tudi, na kakšen način deluje sistem PayPal, ki nam omogoča spletno plačevanje. Na kratko smo predstavili tudi druge načine plačevanja. Omenili smo kredit in leasing. Kar nekaj strani našega magistrskega dela pa smo namenili kriptovalutam, ki smo jih tudi podrobneje predstavili. Najprej smo pojasnili nekaj pojmov, kot so digitalni denar, virtualni denar, elektronski denar, nato smo predstavili začetke kriptovalut. Sistem kriptovalut nezahtevnim odjemalcem ni najbolj poznan, zato smo se odločili, da nekaj več povemo tudi o tem, kako pri kriptovalutah vse skupaj sploh deluje. Predstavili smo tudi trg kriptovalut in omenili nekaj stvari o tem, kaj strokovnjaki napovedujejo za prihodnost na področju poslovanja s kriptovalutami. Že v samem naslovu omenjamo tudi stališča, ki so rdeča nit pisanja našega magistrskega dela. Stališča smo najprej opredelili in povedali, da so slednja neke vrste pridobljena tendenca, na kak način reagiramo na določeno stvar. Zapisali smo, da ločimo med seboj tri vrste komponent, in sicer čustveno komponento, spoznavno komponento in konativno komponento. Izjemnega pomena je uravnoteženost med naštetimi komponentami. Nekaj besed smo namenili še nastanku, oblikovanju ter spreminjanju stališč. Opredelili smo funkcije stališč in vpliv le-teh na vedenje odjemalcev. Na koncu teoretičnega dela pa smo opisali še, na katere načine lahko merimo stališča. Pri praktičnem delu smo najprej naredili SWOT analizo kriptovalut, kjer smo ugotavljali, katere so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kriptovalut. Nato pa smo izvedli in naredili analizo ankete, kjer smo poskušali ugotoviti, kakšna so stališča anketiranih do različnih plačilnih sredstev, vključno s kriptovalutami. Anketo smo izvedli na priložnostnem vzorcu 100 anketiranih. V tem delu smo tudi sprejeli oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja tega dela. Čisto na koncu smo nekaj besed namenili še temu, na kakšen način bi bilo trenutno možno vpeljati kriptovalute v slovensko podjetje. V sklepu smo zapisali, kaj smo ugotovili ob pisanju našega magistrskega dela, predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo in jih poskušali povezati s zapisano teorijo.
Keywords: plačilna sredstva, gotovina, plačilne kartice, bančni račun, PayPal, kriptovalute, stališča, merjenje stališč, funkcije stališč, sistem kriptovalut, trg kriptovalut
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 1003; Downloads: 140
Full text (1,98 MB)