| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 37
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Informacijske rešitve pri odkrivanju finančnih prevar
Nina Vita Zidarič, 2023, master's thesis

Abstract: Tehnološki napredek je nedvomno spremenil način opravljanja bančnih storitev, saj ponuja udobje, učinkovitost in razširjene funkcije. Vendar pa je tehnologija poleg prednosti prinesla tudi precejšnje zaplete, ki jih morajo banke obvladovati. Naša naloga se osredotoči na informacijske rešitve za odkrivanje finančnih goljufij prevar, ki imajo ključno vlogo v zagotavljanju stabilnega bančnega okolja. V današnjem digitalnem okolju, v katerem bančne transakcije potekajo preko spleta, kršitve varnosti podatkov pa predstavljajo velika tveganja, so zanesljive rešitve za odkrivanje goljufij bistvenega pomena za banke, da zagotovijo varnost in celovitost svojega poslovanja. Te rešitve uporabljajo najsodobnejše tehnologije, kot so podatkovno rudarjenje, strojno učenje in umetno inteligenco, za analizo velikih količin finančnih podatkov in prepoznavanje vzorcev, ki kažejo na goljufivo ravnanje. S spremljanjem transakcij v realnem času in povezovanjem več virov podatkov te rešitve bankam omogočajo hitro odkrivanje sumljivih dejavnosti in sprejemanje potrebnih ukrepov za zmanjšanje morebitnih izgub. Poleg tega vključujejo napredno analitiko za prepoznavanje zapletenih vzorcev goljufij in prilagajanje razvijajočim se taktikam goljufij. Ključni vidik teh rešitev je tudi skladnost z bančnimi regulacijami, ki pomagajo bankam upoštevati predpise in zahteve za poročanje ter zagotavljajo preglednost in odgovornost. Z uvedbo informacijskih rešitev za odkrivanje finančnih goljufij se lahko banke proaktivno borijo proti finančnim goljufijam, ščitijo premoženje strank ter ohranjajo zaupanje svojih strank. S pomočjo obstoječe literature smo zasnovali konceptualno zasnovo informacijskega orodja, ki izhaja iz tehnike nadzorovanega učenja za odkrivanje transakcijskih prevar s kreditnimi karticami.
Keywords: Informacijske rešitve, bančni sektor, informacijski sistem, finančne prevare, sistem za odkrivanje goljufij, kreditne kartice
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 206; Downloads: 36
.pdf Full text (1,69 MB)

2.
Spremembe v strukturi virov financiranja bank v Sloveniji v obdobju 2007-2013
Nike Celinger, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Svetovna finančna in gospodarska kriza, ki se je izredno hitro razvila v eno največjih kriz po veliki krizi v tridesetih letih prejšnjega stoletja, je v času od 2007 pa do danes močno vplivala na bančni sistem in zato vzbudila moje zanimanje. Banke so se morale novim gospodarskim okoliščinam še posebej hitro prilagoditi. Pomanjkanje zaupanja med njimi je povzročilo premike na strani obveznosti bank in pomembno vplivalo na spremembe v strukturi virov financiranja. Bančni sistem (ne samo v Sloveniji, ampak v celotni Evropski uniji) je moral zmanjšanje medbančnega posojanja nadomestiti z dražjimi viri financiranja. Zato je zaznati veliko rast depozitov nebančnega sektorja, pa tudi virov ECB, ki je bankam priskočila na pomoč z operacijami dolgoročnega refinanciranja. Lastništvo slovenskih bank je do neke mere oblikovalo odzive bank na nove izzive. Velike banke v državni lasti so imele dostop do virov, ki so zagotovljeni z dostopom do državnih garancij, banke v večinski tuji lasti pa so velik del financiranja preko svojih materinskih družb ohranile pri tujih bankah. Skupina majhnih slovenskih bank je na zaostrene razmere financiranja odgovorila s ponujanjem visokih obrestnih mer na depozite, ki predstavljajo enega najpomembnejših virov financiranja. Vsebina diplomsega seminarja je sestavljena iz šestih poglavij, od katerih sta prvo in zadnje poglavje uvodno oziroma sklepno. V drugem poglavju na kratko predstavljam začetek finančne krize, njene vzroke, posledice, s katerimi se spopada finančni in realni sektor v Sloveniji zadnjih šest let in protikrizne ukrepe monetarne in fiskalne politike. V tretjem poglavju sem opisala delovanje in položaj bančnega sistema v Sloveniji v času pred krizo in med njo. V četrtem delu naloge sem predstavila teoretično razvrščanje virov financiranja po različnih kriterijih, predstavitev obveznosti bank, vpliv stroškov financiranja na pridobivanje virov in financiranje bank v času krize. V petem poglavju podrobneje opisujem vpliv finančne krize na gibanje oziroma spremembo strukture virov financiranja na primeru posamezne izbrane banke in ugotovitve primerjam s celotnim bančnim sistemom v Sloveniji.
Keywords: finančna kriza, banke, bančni sistem, obrestna mera, viri financiranja.
Published in DKUM: 04.11.2021; Views: 867; Downloads: 26
.pdf Full text (1,29 MB)

3.
Nadzor centralne banke nad delovanjem bančnega sistema Slovenije in Severne Makedonije
Stefan Ilievski, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Bančni nadzor je bistveni vidik sodobnih finančnih sistemov, ki ga je zelo pomembno spremljati zaradi tveganj bank, da bi zaščitili vlagatelje, državno varnostno mrežo in gospodarstvo kot celoto proti sistemskim propadom bank in njihovim posledicam. V diplomskem projektu je bila glavna tema opredelitev načina nadzora bančnega sistema. Prav tako je bil to glavni cilj naloge. Osredotočili smo se na dve državi, in sicer na Slovenijo in Makedonijo. Namen naloge je bil spoznati bančni sistem obeh držav ter njun način nadzora bančnega sistema. Najprej smo zbrali in analizirali podatke ter jih razdelili. Diplomski projekt je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu predstavljamo bančni sistem in način nadzora bančnega sistema za obe državi. V drugem delu pa analiziramo in primerjamo način nadzora bančnega sistema za obe državi. Ugotovili smo, da imata državi različni način nadzora bančnega sistema. V Sloveniji nadzor bančnega sistema izvaja ECB z EMN in je razdeljen na pomembne in manj pomembne banke, pri čemer ECB nadzoruje pomembne banke, Banka Slovenije pa nadzoruje manj pomembne banke po navodilih EMN. V Makedoniji je edina nadzorna agencija Centralna banka, ki izvaja nadzor bančnega sistema s pomočjo predpisanih nadzorniških pravil.
Keywords: nadzor, bančni sistem, bančni nadzor, enotni mehanizem nadzora
Published in DKUM: 03.09.2021; Views: 1105; Downloads: 53
.pdf Full text (625,84 KB)

4.
Sanacija hrvaškega bančnega sistema
Simona Murić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V hrvaškem bančnem sistemu trenutno potekajo pomembni procesi sanacije. V delu diplomskega seminarja podrobneje proučimo proces, instrumente in modele sanacije bank. V prvem delu predstavimo definicijo sanacije bank ter instrumente, modele kot so dokapitalizacija, likvidacija ter možnosti sanacije bank. Sanacija banke pomeni njeno okrevanje in vnovično vzpostavitev predpisanih pogojev za njeno delovanje. Nadaljujemo z nastankom in razvojem bančništva na Hrvaškem, kjer se osredotočimo predvsem na bančništvo do in po neodvisnosti. Na koncu primerjamo sanacije bank na osnovi izbranih kriterijev, kot sta trajanje sanacije in ukrepi države pri sanaciji.
Keywords: sanacija, bančni sistem, dokapitalizacija, banka.
Published in DKUM: 10.11.2020; Views: 852; Downloads: 51
.pdf Full text (541,15 KB)

5.
Merjenje uspešnosti bančnih sistemov izbranih držav
Patricija Husnjak, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Pomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanjuPomen merjenja uspešnosti izbranih bančnih sistemov ob enem predstavlja tudi državo, kajti stabilnost države temelji na dobrih kazalnikih uspešnosti. Za to se za obdobje posameznih let dela analiza, ki sprejema odločitve o poslovanju bančnega sistema države. Tako se odločitve in vnos sprememb nanašajo na dogodke iz preteklosti ter vplivov iz okolja, ki pripomorejo uvajanju novitet in bolj stabilnem sistemu v prihodnosti. Tako se vedno več bank in tudi konkurenčnih podjetij (zavarovalnice) odloča za meritve o poslovanju
Keywords: Bančni sistem, merjenje uspešnosti, kazalniki, donosnost, tveganje.
Published in DKUM: 14.11.2018; Views: 1103; Downloads: 172
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Blockchain tehnologija in vpliv kriptovalut na bančništvo
Luka Golc, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je opisano delovanje tehnologije blockchain in so predstavljene možnosti njene uporabe v finančnem in nefinančnem sektorju. Osredotočamo se tudi na njeno varnost, ovire in prednosti uporabe. Prav tako je narejena primerjava med bitcoinom in fiat valutami. Od kriptovalut je v magistrskem delu poudarek na bitcoinu. Primerjava se prvenstveno dotika vprašanja, ali je bitcoin lahko prepoznan kot prava valuta in sredstvo za izmenjavo. Opisan je trenutno prevladujoč bančni sistem, njegove prednosti in pomanjkljivosti, opisano je, kako bi lahko kriptovalute nadomestile papirnat denar. Tehnologija blockchain predstavlja revolucijo tako v bančništvu kot na drugih področjih. Kriptovalute imajo potencial spremeniti obstoječi bančni sistem.
Keywords: bitcoin, blockchain, kriptovalute, bančni sistem, zlati standard, altcoin, centralna banka
Published in DKUM: 19.10.2018; Views: 2302; Downloads: 512
.pdf Full text (1,79 MB)

7.
Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev
Barbara Visočnik, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Razlike odjemalcev v stališčih do različnih plačilnih sredstev se osredotoča prav na analizo stališč do plačilnih sredstev s poudarkom na kriptovalutah. Kriptovalute so različne digitalne valute, ki jim je skupno, da temeljijo na kriptografiji. V teoretičnem delu smo se posvetili temam, ki so povezana z različnimi plačilnimi sredstvi, ter temam o stališčih. Najprej smo podrobneje razložili, kaj vse smatramo pod pojmi gotovina, plačilna kartica, plačilo prek transakcijskega računa. Pojasnili smo tudi, na kakšen način deluje sistem PayPal, ki nam omogoča spletno plačevanje. Na kratko smo predstavili tudi druge načine plačevanja. Omenili smo kredit in leasing. Kar nekaj strani našega magistrskega dela pa smo namenili kriptovalutam, ki smo jih tudi podrobneje predstavili. Najprej smo pojasnili nekaj pojmov, kot so digitalni denar, virtualni denar, elektronski denar, nato smo predstavili začetke kriptovalut. Sistem kriptovalut nezahtevnim odjemalcem ni najbolj poznan, zato smo se odločili, da nekaj več povemo tudi o tem, kako pri kriptovalutah vse skupaj sploh deluje. Predstavili smo tudi trg kriptovalut in omenili nekaj stvari o tem, kaj strokovnjaki napovedujejo za prihodnost na področju poslovanja s kriptovalutami. Že v samem naslovu omenjamo tudi stališča, ki so rdeča nit pisanja našega magistrskega dela. Stališča smo najprej opredelili in povedali, da so slednja neke vrste pridobljena tendenca, na kak način reagiramo na določeno stvar. Zapisali smo, da ločimo med seboj tri vrste komponent, in sicer čustveno komponento, spoznavno komponento in konativno komponento. Izjemnega pomena je uravnoteženost med naštetimi komponentami. Nekaj besed smo namenili še nastanku, oblikovanju ter spreminjanju stališč. Opredelili smo funkcije stališč in vpliv le-teh na vedenje odjemalcev. Na koncu teoretičnega dela pa smo opisali še, na katere načine lahko merimo stališča. Pri praktičnem delu smo najprej naredili SWOT analizo kriptovalut, kjer smo ugotavljali, katere so prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti kriptovalut. Nato pa smo izvedli in naredili analizo ankete, kjer smo poskušali ugotoviti, kakšna so stališča anketiranih do različnih plačilnih sredstev, vključno s kriptovalutami. Anketo smo izvedli na priložnostnem vzorcu 100 anketiranih. V tem delu smo tudi sprejeli oziroma ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku pisanja tega dela. Čisto na koncu smo nekaj besed namenili še temu, na kakšen način bi bilo trenutno možno vpeljati kriptovalute v slovensko podjetje. V sklepu smo zapisali, kaj smo ugotovili ob pisanju našega magistrskega dela, predstavili rezultate, ki smo jih pridobili z izvedeno anketo in jih poskušali povezati s zapisano teorijo.
Keywords: plačilna sredstva, gotovina, plačilne kartice, bančni račun, PayPal, kriptovalute, stališča, merjenje stališč, funkcije stališč, sistem kriptovalut, trg kriptovalut
Published in DKUM: 15.10.2018; Views: 919; Downloads: 129
.pdf Full text (1,98 MB)

8.
Primerjalna analiza bančnega sistema in poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem prostoru
Larisa Ferletič, 2018, master's thesis

Abstract: Banke imajo danes vodilno vlogo pri zagotavljanju finančnega posredništva in finančne stabilnosti na geografskem območju, ki ga pokrivajo. Skupnost bank pri tem oblikuje bančni sistem, ki predstavlja bančno organizacijo v gospodarskem sistemu države. Izhodiščna vloga bank je jasna – hranjenje prihrankov in njihovo posojanje. S servisiranjem strank te pokrivajo stroške poslovanja ter zagotavljajo dobičke. Zaradi vse močnejše konkurence, regulatornih ukrepov in lažjega prehajanja komitentov med bančnimi subjekti pa je pokrivanje stroškov ter zagotavljanje donosnosti vse težje. Evropski bančni sistemi so v preteklosti doživljali številne spremembe, ki so obsegale sanacijo in privatizacijo, prelomnico v delovanju pa je predstavljala finančna in gospodarska kriza pred slabim desetletjem. Ta je povzročila kolaps finančnega sistema ter ohromila številna evropska gospodarstva. Nepravilnosti, pomanjkanje transparentnosti, nezadostni poslovni modeli in regulacija ter pomanjkljivo upravljanje s tveganji so tekom krize imeli velik negativni vpliv na poslovanje bank doma in na ravni Evropske unije. Upad gospodarske aktivnosti in porast neplačevanja s strani dolžnikov sta v bankah izrazito povečala izpostavljenost kreditnemu tveganju, posledično nastale nedonosne terjatve pa so privedle do velikih bančnih izgub in zahtev po ukrepih za vzpostavitev finančne stabilnosti. Ti se izvajajo ob konsolidaciji bančnega sistema in izboljšujejo finančni položaj bank doma in v evropskem prostoru, okreva tudi makroekonomsko okolje. Regulatorji Evrosistema so ob tem usmerjeni v pospešitev finančne stabilnosti, ki igra ključno vlogo pri ohranjanju monetarne politike posamezne države. Magistrsko delo predstavlja primerjalno analizo slovenskega bančnega sistema in poslovanje največje in hkrati državne banke v Republiki Sloveniji, Nove Ljubljanske banke d. d., s hrvaškim bančnim sistemom in poslovanjem največje zasebne banke v Republiki Hrvaški, to je Zagrebške banke d. d., od 2005. do 2016. leta. S primerjalno analizo bančnega sistema Slovenije in Hrvaške spoznamo temeljne značilnosti poslovanja poslovnih in državnih bank. Pri konkretiziranju problema se osredotočamo na primerjavo poslovanja dveh največjih bank v slovenskem in hrvaškem bančnem prostoru preko izbranih finančnih kazalnikov in kazalnikov tveganja, kjer je vseskozi poudarek na poslovanju obeh bank pred krizo, v času krize in po njej. V zaključku magistrsko delo razkriva, da je hrvaški bančni sistem v proučevanem obdobju učinkovitejši in uspešnejši od slovenskega, kar je bilo izmerjeno z osnovnimi finančnimi kazalniki in izbranimi podatki izkaza poslovnega izida ter izkaza finančnega položaja. Z analizo makroekonomskih kazalnikov bruto domačega proizvoda, inflacije, javnofinančnega primanjkljaja/presežka, javnega dolga in stopnje brezposelnosti smo ugotovili, da je makroekonomsko okolje pomemben del bančnega sistema. Z zastavljenimi hipotezami smo odgovorili na raziskovalno vprašanje, ali je Zagrebška banka d. d. v obdobju od 2005 do 2016 izkazovala boljše poslovanje kot Nova Ljubljanska banka d. d. z vidika štirih osnovnih kazalnikov uspešnosti, to je donosa na lastniški kapital – ROE, donosa na sredstva – ROA, neto obrestne marže in razmerja med stroški in neto prihodki, kar smo tudi potrdili. Pri analizi smo se osredotočili na primerjavo povprečnih vrednosti kazalnikov in analizo časovnih vrst na podlagi trenda gibanja teh kazalnikov. Z analizo kazalnikov tveganja smo ugotovili, da izkazujeta obe banki visoko kreditno izpostavljenost, ki jo kaže zlasti visok delež slabih posojil, medtem ko likvidnostno tveganje in izpostavljenost tržnim tveganjem ostajata nizki. V zaključku ugotovimo, da je Zagrebška banka d. d., ki je kot članica Skupine UniCredit pretežno v tujem lastništvu, skozi dvanajstletno obdobje proučevanja poslovanja uspešnejša v finančnih rezultatih kot Nova Ljubljanska banka d. d., ki je v 100-odstotnem državnem lastništvu, kar ji tudi v prihodnje zagotavlja poslovno stabilnost.
Keywords: banke, bančništvo, bančni sistem, NLB, analiza poslovanja bank, kapitalska ustreznost, finančni kazalniki uspešnosti poslovanja, bonitetna ocena, tveganja v bankah, finančna in gospodarska kriza, finančna stabilnost, dokapitalizacija bank, Basel III, ECB
Published in DKUM: 14.06.2018; Views: 1530; Downloads: 538
.pdf Full text (1,79 MB)

9.
Analiza vpliva družbe za upravljanje terjatev bank na slovenski bančni sistem
Jaka Marolt, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Ključna vsebina diplomskega seminarja je analiza vpliva DUTB na slovenski bančni sistem v obdobju 20082015. Poleg opisa zakonske podlage DUTB je v ospredju raziskava vpliva DUTB na izbrane dejavnike stabilnosti bančnega sistema; likvidnost, solventnost, finančna uspešnost in donosnost. Analiza je bila izvedena na podlagi podatkov Banke Slovenije in strokovnih člankov ter zajema naslednje kazalnike: kazalnika likvidnosti I. in II. razreda, kazalnik kapitalske ustreznosti, kazalnik neto obrestne marže ter kazalnika donosnosti kapitala in sredstev. Pri likvidnosti smo opazili padanje obeh kazalnikov, vendar je likvidnost II. razreda bolj strmo padala do leta 2013, ko pa sta se oba kazalnika povrnila na zadovoljive ravni. Neto obrestna marža je na začetku opazovanega obdobja precej stagnirala, vendar je tudi ona s koncem leta 2011 začela padati ter se je povrnila blizu predkrizne ravni z letom 2014. Pri kapitalski ustreznosti smo ugotovili predvsem počasno odzivnost lastnikov bank do potrebe po zvišanju le-te. Donosnost bank je postala negativna z letom 2010 in svojo najnižjo točko dosegla leta 2013. Z letom 2015 sta oba kazalnika donosnosti spet postala pozitivna. Vsi kazalniki imajo skupno lastnost; doživeli so močan trend pozitivne rasti v letih 2013, 2014 in 2015. Pri rasti vsakega smo ugotovili povezavo z ustanovitvijo DUTB. Glede na opravljeno raziskavo je ugotovitev tega diplomskega seminarja, da je DUTB pozitivno vplivala na slovenski bančni sistem.
Keywords: DUTB, slaba banka, bančni sistem, likvidnost, kapitalska ustreznost, donosnost
Published in DKUM: 06.11.2017; Views: 1479; Downloads: 109
.pdf Full text (905,41 KB)

10.
PREMOSTITEV BANČNE KRIZE Z UVEDBO SLABE BANKE
Mitja Pernek, 2016, master's thesis

Abstract: Brezhibno delovanje bančnega sistema je ključnega pomena za obstoj in nadaljnji razvoj države. Že v sami preventivi je potrebno, da smo pozorni na bančno politiko, ki jo vodi država, ter da nenehno spremljamo zadolženost, likvidnost in kapitalsko ustreznost bank. Kadar se pojavi bančna kriza, le-tej navadno sledi tudi valutna in dolžniška kriza, nemalokrat pa nato celotno nacionalno gospodarstvo pade v gospodarsko recesijo. Iz omenjenih razlogov se je nanjo treba primerno odzvati. Osnovni namen ustanovitve slabe banke je stabilizacija bančnega sistema, povečanje transparentnosti ter povrnitev zaupanja investitorjev in pomoč ter aktivno sodelovanje v procesu prestrukturiranja potencialno dobrih podjetij. Zelo pomembno je, da banke in država delujejo usklajeno. Ključnega pomena je predvsem povrniti zaupanje v bančni sistem in ustrezno zavarovati bančne vloge. Uvedba slabe banke je vsekakor učinkovit proces reševanja bančne krize nacionalnega bančnega sistema, vendar ugoden končen rezultat ni samoumeven. V prvi vrsti je potrebno izbrati najprimernejši model implementacije slabe banke in izbrati ustrezen organizacijski model. Zelo pomembna je tudi zaposlitvena struktura. Zaposleni morajo biti strokovno podkovani in politično neobremenjeni, saj ima političen vpliv močno negativen vpliv na slabo banko. Uporabo mehanizma slabe banke v procesu premostitve bančne krize spremljajo visoki stroški. Konkretnejši prenosi sredstev in tveganj namreč povečujejo stroške, pa vendar obenem prinašajo transparentnost, večajo fleksibilnost bank in boniteto ter povečujejo zaupanje tujih investitorjev in omogočajo lažji dostop do virov financiranja. Za izbiro ustreznega modela je torej potrebno predhodno opraviti vrsto analiz različnih postavk, jih ustrezno ovrednotiti, določiti njihov vpliv na koeficient kapitalske ustreznosti banke in na podlagi pridobljenih rezultatov izbrati ustreznega. Ključnega pomena je predvsem prvo leto delovanja slabe banke, saj mora le-ta razmeroma hitro in jasno določiti, kako bo obravnavala posamezne vrste slabih kreditov ter terjatev. Primeri slabih bank iz tujine so v mnogih primerih pokazali, da so izkušnje uporabe inštrumenta slabe banke v veliki meri pozitivne. Pri tem gre zlasti izpostaviti primere iz Irske, Švedske, Nemčije in Amerike.
Keywords: bančni sistem, slaba banka, bančna kriza, finančna kriza, DUTB
Published in DKUM: 13.01.2017; Views: 3158; Downloads: 230
.pdf Full text (1,56 MB)

Search done in 2.04 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica