| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
ZAOSTROVANJE BANČNE REGULATIVE KOT ODZIV NA PROCESE V BANČNIŠTVU
Matjaž Golner, 2016, master's thesis

Abstract: POVZETEK V zgodovini je bilo veliko finančnih kriz, vendar je bila zadnja najhujša in globalno povezana. Razlog za to je v razcvetu finančnih trgov, na katerih so se razvijali in se še vedno razvijajo novi finančni produkti in instrumenti. Bančna regulativa poskuša slediti temu, vendar je vedno korak zadaj ali pa bančna industrija najde novo pot, kako se izogniti regulativi. Za nameček pa je v 70. letih prejšnjega stoletja prišlo do finančne liberalizacije oz. odpravljanja določenih omejitev. Na tak način so se odprla vrata finančni industriji po prevzemanju večjih tveganj, ki prinašajo večje dobičke. Pojavljati so se začele finančne inovacije in prav banke so imele pri tem procesu glavno vlogo. Namen inovacij je v večjem dobičku, večji likvidnosti in doseganju kapitalskih zahtev ter zmanjšanju izpostavljenosti tveganjem. Tveganja se ne zmanjšajo, ampak se prenesejo na vzporeden bančen sistem oz. bančništvo v senci. Gre za sistem, ki opravlja podobne storitve kot banke, vendar z eno veliko razliko. V tem sistemu ni regulative ali pa je manj stroga. Prav to je eden izmed glavnih razlogov za tak razcvet in vzpon, na drugi strani pa tudi za težave. Namreč prav v tem segmentu bančništva se skriva razlog za zadnjo finančno krizo. Za blažitev posledic tako obsežne in velike krize je prišlo do mednarodnega konsenza. Baselski odbor je v ta namen predstavil nov regulatorni okvir Basel III. Gre za nadgradnjo predhodnega okvirja Basla II. V magistrskem delu smo najprej predstavili proces deregulacije pred izbruhom krize, bančništvo v senci in značilnosti njegovega delovanja ter proces ponovnega zaostrovanja regulative na področju delovanja bank.
Keywords: regulativa, deregulacija, finančna liberalizacija, finančne inovacije, bančništvo v senci, Basel III, Baselski odbor
Published: 13.01.2017; Views: 892; Downloads: 80
.pdf Full text (3,79 MB)

2.
REGULACIJA BANČNIŠTVA V SENCI V EU IN ZDA
Denis Prah, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Mediji so površno označili trg drugorazrednih hipotekarnih posojil kot krivca za nastalo krizo. Bančništvo v senci lahko označimo za epicenter finančne krize. Termin bančništvo v senci se nanaša na institucije brez bančne licence, ki opravljajo podobne funkcije kot banke, a v manj reguliranem okolju. Bančništvo v senci bi morda lahko označili za »igro«, ki se odvija v senci reguliranega tradicionalnega bančništva. Bančništvo v senci je doživelo pravi razcvet tik pred krizo. Banke in druge institucije so kovale ogromne dobičke skozi proces, imenovan listinjenje. Banke tradicionalno refinancirajo posojila z depoziti ali medbančnim izposojanjem, bančništvo v senci pa refinancira vrednostne papirje, zavarovane z raznimi posojili, s kvazi depoziti, kot so deleži skladov denarnega trga. Finančni vzvod je v senčnem bančništvu precej višji kot v tradicionalnem bančništvu, kar povzroča večjo nestabilnost bančnega sistema v senci. Bančništvo v senci je pravzaprav pravi bančni sistem, ki je dovzeten za bančno paniko. Dogodki v začetku avgusta 2007 so bili bančna panika. Začetni »tek« na institucije bančništva v senci se je nato razširil na celoten finančni sektor. Med klasičnim bančništvom in bančništvom v senci je zelo tanka meja. ZDA in EU sta z namenom preprečitve podobne krize sprejeli novo zakonodajo, ki popolnoma reformira finančni sektor. Za primer, ameriški Dodd-Frankov zakon obsega več kot 2000 strani. Na začetku naloge zaradi lažjega razumevanja na kratko predstavljam vzroke, ki so pripeljali do finančne krize. Bistvo naloge pa je opis zakonodaje, sprejete v ZDA in EU. Nalogo zaključujem z oceno, ali so sprejete reforme zadostne za preprečitev podobne krize.
Keywords: bančništvo v senci, listinjenje, posli povratne prodaje, izvedeni finančni instrumenti na prostem trgu, hedge skladi, Dodd-Frankov zakon, Direktiva o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov, Uredba o evropski tržni infrastrukturi, Direktiva o trgih finančnih instrumentov II
Published: 03.07.2015; Views: 1664; Downloads: 257
.pdf Full text (1,80 MB)

3.
BANČNIŠTVO V SENCI
Matej Vučanović, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diploma opisuje bančništvo v senci, ki ga globalno imenujemo Shadow Banking. Začelo se je pojavljati v začetku finančne krize, takoj po bankrotu četrte največje investicijske banke v ZDA Lehmans Brothers. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci so obstajali že dolgo pred aktulano finančno krizo, vendar jih ni bilo v takšnem obsegu kot so sedaj. Obseg bančništva v senci se je začel širiti kmalu po letu 1990 in dosegel vrhunec leta 2008 na začetku finančne krize, ko so bile obveznosti bančništva v senci ocenjene na kar 67 miljard dolarjev. Bančništvo v senci tako imenujemo zaradi izogibanja bančnim regulacijam. Subjekti, ki tvorijo bančništvo v senci niso dejanske banke, ampak finančne institucije, ki z dejavnostmi delujejo podobno kot banke. Ne prejmajo pa depozitov, kar pomeni, da niso tretirane po enakih regulatorjih kot tradicionalne banke in se zaradi tega lahko izognejo regulaciji. Subjekti, ki sestavavljajo bančništvo v senci so hedge skladi angl. Hedge Funds, denarni skladi angl. Money market funds, vzajemni skladi ter dejavnosti kot so listinjenje angl. Securitizations, in posli s ponovnim odkupom angl. REPO markets. S pomočjo Evropske komisije ter FSB želijo z regulacijmi stabilizirat delovanje subjetkov v bančništvu v senci tako, da ne bodo ogrožali finančnega sistema.
Keywords: bančništvo v senci, regulacija, posebna namenska družba, listinjenje
Published: 25.11.2013; Views: 2353; Downloads: 358
.pdf Full text (2,82 MB)

Search done in 0.1 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica