| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 407
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza karakteristik uporabnikov fintech bančnih storitev v Sloveniji
Aleksandra Amon, 2021, master's thesis

Abstract: Tradicionalne banke so že dolgo ključni igralec na finančnih trgih. Njihov uveljavljen položaj pa vedno bolj moti fintech industrija, ki je ustvarila neobanke, nov bančni model, ki z odsotnostjo mreže fizičnih podružnic implementira nizko cenovno stroškovno strukturo, zaradi katere lahko uporabnikom ponuja hitrejše, ugodnejše in bolj personalizirane bančne storitve. Neobanke kot novi udeleženci na finančnih trgih premikajo do sedaj trdno začrtane meje bančnih storitev in ponujajo specializirane storitve za uporabnike določene rase, spolne usmerjenosti in premoženjskega statusa; obseg storitev pa ne zajema več zgolj bančnih, temveč tudi računovodske storitve in storitve življenjskega sloga. S tem je razvoj fintecha in neobank ustvaril igrišče za popolnoma nove dimenzije konkurenčnosti v bančnem sektorju in iz dneva v dan se bolj poudarja potreba po upoštevanju priložnosti in tveganj. Industrija fintecha je cvetela kljub posledicam pandemije, v kateri živimo in dokazala, da je več kot resna grožnja uveljavljenim konvencionalnim bančnim institucijam. Tradicionalne bančne institucije se na to grožnjo odzivajo različno, od sodelovanja z neobankami in ustanavljanja svojih pa vse do neposrednega tekmovanja z neobankami; kljub temu pa se zdi, da jih neobanke elegantno prehitevajo. V magistrskem delu želimo odkriti, zakaj je temu tako; katere so tiste spremenljivke, ki pri uporabnikih pretehtajo tehtnico v prid neobankam. Zato celovito analiziramo karakteristike uporabnikov neobank v Sloveniji in kot ključne spoznamo transparentnost in zaupanje kot osebno vrednoto, potrpežljivost, dobro finančno pismenost in posedovanje finančnih naložb; istočasno pa ugotovimo, da pomembno vlogo pri odločitvi posameznika za uporabo neobanke igrajo zaznana uporabnost in enostavnost uporabe, varnost, zaupanje znamki in njenim storitvam, odnos posameznika do uporabe in namen uporabe.
Keywords: Fintech, neobanke, digitalno bančništvo, uporabniki neobank.
Published: 20.10.2021; Views: 28; Downloads: 0
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Vpliv fintech družb na bančništvo
Tina Knez, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Finančna tehnologija je postala del našega vsakdana. Ljudje uporabljamo FinTech storitve skoraj vsak dan, se pa marsikdo ne zaveda, kaj vse finančna tehnologija (FinTech) nudi in predstavlja. Njena glavna dejavnost in naloga je nuditi uporabnikom finančne storitve s pomočjo nove, moderne tehnologije in mobilnih naprav. Tako jim nudi novejšo, cenejšo, sodobnejšo, enostavnejšo in hitrejšo uporabo finančnih storitev. V prvem poglavju diplomskega dela bomo opredelili problem, namen, cilj ter hipoteze, ki jih bomo skozi diplomsko delo preverili. V drugem poglavju bomo predstavili finančno tehnologijo, njeno zgodovino, uporabnike in pa nekaj prednosti in slabosti, ki jih prinaša. V tem poglavju se bomo dotaknili tudi razširjenosti FinTech družb tako globalno kot v Sloveniji. V tretjem poglavju bomo predstavili vpliv FinTech družb na celotno bančništvo. Opisali bomo negativne in pozitivne učinke, ki jih je banka zaradi pojava FinTech družb deležna, in primerjali družbi med seboj po postavljenih kriterijih. V zadnjem, četrtem, poglavju bomo pozornost namenili FinTech družbam na slovenskem finančnem trgu in opravili analizo izbranih storitev.
Keywords: Bančništvo, FinTech družbe, finančne storitve, digitalizacija, finančna tehnologija.
Published: 18.10.2021; Views: 57; Downloads: 10
.pdf Full text (979,34 KB)

3.
Hipotekarno bančništvo
Sabahate Bislimaj, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu opredelimo pojem hipotekarnega bančništva in obravnavamo modele hipotekarnega bančništva: tradicionalni model, model hipotekarne obveznice in model sekuritizacije. Po Moreju (2001) je bistvena razlika med njimi, da ima tradicionalni model zelo slabo razvit sekundarni hipotekarni trg ali pa ta sploh ne obstaja, medtem ko je med modelom hipotekarne obveznice in modelom listinjenja razlika predvsem z vidika tveganja. Po Glogovšku (1999) je hipotekarna banka specializirana ustanova, ki na eni strani daje posojila oziroma odobrava hipotekarne kredite (aktivni posel), na drugi strani pa išče dolgoročne finančne vire za refinanciranje odobrenih hipotekarnih kreditov (pasivni posel). Po Dimovskem in Grgorič (2000) hipotekarno bančništvo v največji meri služi predvsem nepremičninskemu financiranju. Tratnik (2006) trdi, da je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo. S hipoteko se banka zavaruje, da bo dobila vrnjen kredit, ki ga je odobrila kreditojemalcu. Če dolžnik ne plačuje svojih obveznosti kredita, je banka kot hipotekarni upnik upravičena do realizacije hipoteke (zavarovanja). Nato ugotavljamo vrste hipotek in hipotekarnih posojil ter analiziramo njihove funkcije in značilnosti ter postopke odobritve in razčlenimo razlike med hipotekarnim bančništvom in hipotekarnim posrednikom. Prav tako razdelamo še primarni in sekundarni hipotekarni trg: po Moreju (2002) s primarnim trgom pojmujemo trg, na katerem hipotekarne ustanove oziroma banke odobravajo hipotekarna posojila, preko sekundarnega trga pa se tovrstne institucije financirajo
Keywords: hipotekarno bančništvo, hipoteka in hipotekarni krediti, struktura poslovnih izkazov, primarni in sekundarni hipotekarni trg
Published: 16.06.2021; Views: 215; Downloads: 81
.pdf Full text (1,51 MB)

4.
Umetna inteligenca – trenutni in prihodnji izzivi bančništva
Jasmina Gergorec, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uporaba orodij za umetno inteligenco se je v zadnjem času stopnjevala v vseh gospodarskih panogah, med drugim tudi zaradi naraščajočega obsega digitalnih podatkov in vse večje računalniške zmogljivosti. Umetna inteligenca spreminja vse vidike poslovanja, tudi v bančništvu. Banke si danes ne morejo več privoščiti dolge čakalne vrste in pogoste obiske njihovih poslovalnic. Potrebujejo preobrazbo, da bi lahko sledile pričakovanjem svojih strank. Poglobljeno in strojno učenje so izboljšale izkušnje s strankami. Umetna inteligenca vključuje obdelavo naravnega jezika, prepoznavanje govora in strojni vid. Na izbiro imamo več vrst tehnik, ene izmed teh so: nevronske mreže, genetski algoritem ali mehka logika. Motivi za uvajanje umetne inteligence v bančništvo so predvsem odpravljanje človeških napak, boljši regulativni nadzor, hitrejše prepoznavanje in obvladovanje tveganj, prepoznavanje goljufij, boljša finančna varnost, kar se odraža pri nižjih stroških poslovanja ter predstavlja konkurenčno prednost posamezne banke.
Keywords: Umetna inteligenca, bančništvo, chatbot, strojno učenje, obdelava naravnega jezika
Published: 30.11.2020; Views: 339; Downloads: 76
.pdf Full text (620,32 KB)

5.
Zadružne in etične banke kot alternativa klasičnim bankam
Mateja Kladnik, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem projektu smo se osredotočili na zadružne in etične banke v Evropi. Najprej smo teoretično predstavili zadružne in etične, njihove značilnosti, poslovni model in njihovo poslovanje v času krize. Opredelili smo značilnosti poslovnega modela zadružnih in etičnih bank in njegovo razliko v primerjavi s klasičnimi poslovnimi bankami. V zadnjem delu naše naloge smo analizirali in med seboj primerjali zadružne banke in monetarno finančne institucije v evroobmočju. Banke smo primerjali po naslednjih kriterijih: višini sredstev, višini prejetih depozitov in po višini danih kreditov. Ugotovili smo, da so zadružne in etične banke dobra alternative klasičnim bankam, in sicer tudi ob upoštevanju drugih neekonomskih kriterijev.
Keywords: zadružne banke, etične banke, družbeno in okoljsko ozaveščeno bančništvo, primerjava med klasičnimi bankami in zadružnimi in etičnimi bankami.
Published: 10.11.2020; Views: 111; Downloads: 14
.pdf Full text (327,00 KB)

6.
Sodobne poti do mobilne banke na primeru bank NLB Klikin in SKB Moj@skb
Danijel Ćosić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Sodobne tržne poti banke v današnjem času neizogibno zamenjujejo klasični, tradicionalni način poslovanja v bankah na bančnem okencu. Banke svojim komitentom pospešeno tržijo raznovrstne tržne poti do banke (elektronska banka, telefonska banka …), da bi se izognili nepotrebnim vrstam na bančnem okencu. Cilj bank je z mobilnim bančništvom znižati stroške tako komitentov kot bank samih in olajšati poslovanje. V času digitalizacije se za sodobne tržne poti odloča vse več uporabnikov predvsem mlajše generacije. Na slovenskem trgu je konkurenca bank velika. Poleg bank samih so tudi Pošta Slovenije in druga prodajna mesta pooblaščena za izvajanje plačil položnic na blagajnah. Sodobne tržne poti, predvsem mobilno bančništvo, so prihodnost, ki se neprenehoma razvija. Banke se zavedajo, da se morajo prilagoditi tehnologiji in se odzvati na vsako spremembo na trgu. V prvem delu diplomskega dela smo na kratko predstavili mobilno bančništvo in mobilno poslovanje. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili predvsem na slovenski trg sodobnih poti in podrobneje predstavili mobilno banko NLB KLIKIN in SKB MOJ@SKB ter v zaključku naloge opravili primerjalno analizo mobilnih bank KLIKIN in MOJ@SKB.
Keywords: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, mobilno poslovanje, mobilna banka, mobilno bančništvo, sodobne tržne poti.
Published: 24.06.2020; Views: 616; Downloads: 95
.pdf Full text (670,37 KB)

7.
Analiza vedenja uporabnikov spletnega bančništva
Kaja Prislan, Branko Lobnikar, 2018, original scientific article

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je analizirati vedenjske vzorce uporabnikov in varnostna tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi spletnega bančništva. V prispevku so predstavljeni temeljni in aplikativni teoretični okvirji ter modeli pojasnjevanja vedenja uporabnikov spletnega bančništva, na podlagi rezultatov empirične raziskave pa so izoblikovani predlogi za izboljšanje programov informiranja in ozaveščanja uporabnikov za varno uporabo spletnega bančništva. Metode: Izhajajoč iz okvirov vedenjskih teorij in usmeritev bank za varno uporabo spletnega bančništva je bila izvedena raziskava med uporabniki v Sloveniji (n = 210). Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo spletnega anketiranja. Proučili smo, kako uporabniki ob rabi spletnega bančništva skrbijo za varnost lastnih elektronskih naprav, gesel, digitalnih potrdil in na kakšen način skrbijo za varnost na spletu ter katere druge samozaščitne ukrepe pri tem uporabljajo. Ugotovitve: Rezultati kažejo, da so anketiranci dobro ozaveščeni o nevarnostih pri uporabi spletnega bančništva, vendar kljub temu še vedno zaznavamo neprimerne prakse pri zaščiti ključnih podatkov. Ugotavljamo tudi nizko stopnjo samoiniciativnosti pri uporabi varnostnih ukrepov, zato je zavzetost uporabnikov ključni izziv, ki ga je treba nasloviti za dvig stopnje varnosti pri uporabi spletnega bančništva. Omejitve raziskave Omejitve raziskave izhajajo iz majhnega vzorca udeležencev raziskave, vsebinsko pa je raziskava osredinjena na proučevanje vedenja uporabnikov spletnega bančništva in ukrepov, vezanih na tovrstno storitev. Drugi vidiki zagotavljanja varnosti in vedenja uporabnikov pri rabi spleta in interneta v prispevku niso analizirani. Praktična uporabnost: Ugotovitve raziskave so uporabne tako za ponudnike spletnega bančništva, njihove uporabnike kot tudi za vse zainteresirane in tiste, ki se ukvarjajo s procesi krepitve varne uporabe informacijske tehnologije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Študija analizira vedenje uporabnikov spletnega bančništva s pomočjo različnih vedenjskih teorij, ki so bile osnova za oblikovanje vprašalnika, uporabljenega v raziskavi. Uporabljena metoda lahko predstavlja osnovo za bodoče raziskovanje vedenja uporabnikov tako na področju spletnega bančništva kot drugih spletnih storitev.
Keywords: banke, spletno bančništvo, varnost, vedenje, vedenje uporabnikov, samozaščita
Published: 15.04.2020; Views: 209; Downloads: 27
.pdf Full text (387,15 KB)
This document has many files! More...

8.
VPLIV DIGITALIZACIJE V BANKI X NA PRIHODNJO VLOGO BANČNEGA SVETOVALCA V SME SEGMENTU
Dejan Pristovnik, 2019, master's thesis

Abstract: Digitalizacija je beseda, ki danes zaposluje, obremenjuje ali motivira marsikatero finančno, proizvodnjo ali storitveno podjetje. Velja za nekakšnega »motilca« v procesih podjetij, v svojem smislu pa ne pomeni nič drugega, kot poenostavitev, avtomatizacijo in hitrost procesov v posamezni panogi, instituciji ali podjetju. Digitalizacija storitev in avtomatizacija procesov, v bančništvu dolgoročno predstavlja temelj in edini način preživetja in nadaljnjega ustvarjanja prihodkov bank, hkrati pa pomeni tudi krčenje obsega zaposlenih in tudi bančnih izpostav. V magistrski nalogi bomo skušali v teoretičnem delu prikazati, kaj digitalizacija v bankah pomeni, in kakšen pomen ima na segmentu malih in srednjih podjetij (SME). Stranke na tem področju namreč v današnjem času korenito spreminjajo svoje poslovne modele, hkrati pa tudi sami v svoje dejavnosti uvajajo maksimalno možno avtomatizacijo. V sodelovanju z bankami zato pričakujejo odzivnost, strokovno usmerjenost za iskanje rešitev, agilnost in predvsem zanesljivost. Do večine storitev, ki so pomembna za njihovo poslovanje pa želijo dostopati preko elektronskih kanalov 24/7. Digitalizacija pa korenito posega tudi na delovna mesta v bankah. Nekatere podporne službe tako že korenito krčijo svoje zaposlene. Posebej pa vpliva tudi na delo bančnih svetovalcev. Le ti so v preteklosti veljali za tiste, pri katerih so stranke oddajala naročila v bankah, le ti pa so potem skozi dolgotrajne in zapletene kreditne procese ta naročila prevajali v pripravo predlogov, sklepov in pogodb za odobritev kreditov, tako velikih kot majhnih vrednosti. Skozi praktičen del naloge skušamo prikazati, da je banka x skozi avtomatizacijo procese poenostavila do te mere, da je čas do odobritov manjših vrednosti skrajšala do 48 ur, hkrati pa procesno zelo razbremenila delo svetovalca na področju poslovanja z malimi podjetji. Prikazati želimo tudi, da vloga tega svetovalca s tem ni izgubila na pomenu, temveč ga postavlja v vlogo ključne osebe za ohranjanje medosebnih odnosov s stranko na način, da postaja agilen, digitalno pismen, strokoven in predvsem zmožen stranko naučiti pravilno uporabljati digitalne storitve in predvsem izbirati prave storitve za njihove potrebe.
Keywords: digitalizacija, osebno bančništvo, segment SME, vloga bančnih svetovalcev, digitalna transformacija.
Published: 23.01.2020; Views: 543; Downloads: 94
.pdf Full text (1,80 MB)

9.
Primerjalna analiza značilnosti spletnega bančništva slovenskih in nemških bank
Ana Magdič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Zaradi vse hitrejšega razvoja novih tehnologij so banke primorane uvajati nove bančne storitve ter načine komuniciranja in poslovanja, če želijo ohraniti konkurenčen položaj. Prav tako morajo razumeti, katere so potrebe uporabnikov, in jih zadovoljiti. Slednje lahko dosežejo samo, če sledijo trendom v bančništvu, kajti uporabniki vedno bolj iščejo storitve, ki so preproste za uporabo ter dostopne kjerkoli in kadarkoli. V teoretičnem delu se nahajata opredelitev in opis elektronskega bančništva, razvoja in zgodovine ter oblik elektronskega bančništva. V nadaljevanju sledijo opisi spletnega bančništva, spletnih strani, izdelave in vrst spletnih strani. Navedene so tudi spletne bančne storitve, prednosti in slabosti bančnih storitev ter trendi v bančništvu. Teorija je bila izhodišče za ugotavljanje, ali spletno bančništvo prinaša več prednosti kot slabosti. Analitični del opisuje spletne banke, ki jih ponujajo nemške in slovenske banke. V okviru tega so opisane značilnosti posameznih spletnih bank, ki so namenjene tako zasebnikom kot tudi fizičnim osebam. Na podlagi vseh opisanih značilnostih bank je izvedena primerjalna analiza, ki pripomore k ugotavljanju, ali nemške banke ponujajo več možnih načinov elektronskega poslovanja kot slovenske banke.
Keywords: elektronsko bančništvo, oblike elektronskega bančništva, spletno bančništvo, spletne strani, spletne bančne storitve, vrste bančnih storitev, trendi v bančništvu.
Published: 18.12.2019; Views: 406; Downloads: 39
.pdf Full text (1,15 MB)

10.
Primerjalna analiza mobilnega bančništva Nove kreditne banke Maribor in Abanke
Andreja Hujdec, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v času, ko si ljudje skušamo prihraniti marsikatero pot in čas. To nam omogočajo vse tehnologije, ki danes obstajajo in so skoraj vsakomur dosegljive. Ena od takšnih je pametni telefon, ki nam omogoča mnogo stvari, tudi to, da z njim plačamo položnice. Zato sem se v svojem diplomskem projektu odločila opredeliti mobilno bančništvo. Teoretičen del se nanaša predvsem na mobilno bančništvo, ki sem ga opredelila v nekaj odstavkih. Na kratko sem predstavila načine, s katerimi se zagotavljajo mobilne bančne storitve. V nadaljevanju sledijo zapisi začetkov mobilnega bančništva in kako se je vse skupaj začelo v Sloveniji. Predstavila sem še značilnosti, storitve, prednosti in slabosti mobilnega bančništva, varnost in pa kako se uporabljajo mobilne aplikacije. Na koncu sem navedla in na kratko opisala še trende. V drugem, analitičnem, delu sem se osredotočila na dve slovenski banki, to sta Abanka in Nova kreditna banka Maribor. Najprej sem ju na kratko predstavila in opisala njuno zgodovino, nato pa sem se osredotočila na mobilni aplikaciji, ki se imenujeta Abamobi in mBANK@net. Za obe mobilni banki sem opisala uporabnost, značilnosti in funkcionalnosti. Na tej podlagi sem naredila primerjalno analizo.
Keywords: Mobilno bančništvo, digitalno plačevanje, SMS-plačila, mobilne aplikacije, mBANK@net, abamobi.
Published: 17.12.2019; Views: 389; Downloads: 54
.pdf Full text (444,31 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica