Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na vpliv trajnostnega poslovnega modela na konkurenčno prednost podjetij, pri čemer smo za primer izbrali Novo Ljubljansko Banko. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako integracija trajnostnih praks in strategij vpliva na dolgoročno konkurenčnost in uspešnost. V teoretičnem delu smo predstavili pomembne koncepte trajnostnega poslovanja, konkurenčne prednosti in ključne kazalnike uspeha. V empiričnem delu pa je analizirana poslovna strategija NLB na področju trajnostnega bančništva in izpostavljene prednosti katere banka pridobiva z implementacijo trajnostnih praks. Rezultati so pokazali, da trajnostni poslovni modeli pripomorejo k izboljšanju ugleda podjetja in večji zvestobi strank, kar ponovno ustvarja trajne konkurenčne prednosti.
Keywords: Trajnostni razvoj, trajnostno bančništvo, Porterjev model, trajnostno financiranje.
Published in DKUM: 27.10.2025; Views: 0; Downloads: 15
Full text (2,23 MB)

Abstract: Digitalizacija bančnega sektorja je neposredna posledica širše digitalizacije gospodarstva in predstavlja ključno spremembo v načinu kako posamezniki dostopajo do bančnih storitev. Sodobne tehnologije vključno z internetom, pametnimi telefoni in naprednimi informacijskimi ter komunikacijskimi sistemi omogočajo uporabnikom, da svoje bančne transakcije opravljajo na daljavo brez potrebe po obisku bančne poslovalnice. Tradicionalni način opravljanja bančnih storitev se je tako preoblikoval iz fizične prisotnosti v digitalno okolje. Digitalno bančništvo postaja čedalje pomembnejši del vsakdanjega življenja, saj uporabnikom zagotavlja udobje, hitro obdelavo storitve in stalno razpoložljivost ne glede na čas ali lokacijo. V zadnjih letih digitalno bančništvo presega osnovno funkcijo elektronskega izvajanja transakcij in se razvija v celovit sistem naprednih storitev pri čemer ima umetna inteligenca čedalje pomembnejšo vlogo. V dobi prelomnih tehnologij je pojav umetne inteligence temeljito izboljšal delovanje bančnega sektorja. Uvajanje umetne inteligence v bančne procese ni več izbira, temveč nujno orodje za izpolnjevanje vse višjih pričakovanj strank. Čeprav digitalno bančništvo podprto z umetno inteligenco omogoča hitrejše, učinkovitejše in zanesljivejše izvajanje storitev pa je stopnja njegovega sprejemanja s strani splošne javnosti še vedno v začetni fazi. Zato je preučevanje sprejemanja digitalnega bančništva ter vključevanja umetne inteligence v bančne storitve izjemno pomembno. V tem okviru se magistrsko delo osredotoča na preučevanje dejavnikov, ki vplivajo na sprejemanje novih tehnologij v bančništvu ter analizo stališč, pomislekov in pričakovanj posameznikov. Rezultati raziskave kažejo, da so ljudje na splošno naklonjeni uporabi digitalnega bančništva, saj v njem prepoznavajo številne prednosti od katerih najbolj izstopa možnost dostopa do bančnih storitev kjerkoli in kadarkoli. Analiza rezultatov prav tako ne razkriva bistvenih razlik med posameznimi starostnimi skupinami glede uporabe digitalnih bančnih rešitev. Ugotovljeno je bilo, da večina anketirancev umetno inteligenco v bančnih storitvah dojema kot koristno orodje, zlasti v kontekstu večje varnosti in omogočanju boljšega pregleda nad svojimi izdatki. Kljub temu se pri posameznikih še vedno pojavljajo pomisleki zlasti glede prekomernega zanašanja na umetno inteligenco in možnih napak v njenih algoritmih, kar lahko vpliva na počasnejše sprejemanje naprednih tehnologij.
Keywords: digitalno bančništvo, umetna inteligenca, sprejemanje tehnologije, uporabniška izkušnja.
Published in DKUM: 23.09.2025; Views: 0; Downloads: 32
Full text (1,07 MB)

Abstract: Islamsko bančništvo je v zadnjih letih doživelo hitro rast, zaradi česar je postalo pomemben del globalnega finančnega sistema. Razvoj podpirajo strogi predpisi in sveže finančne zamisli. Ne temeljijo več samo na prilagajanju obstoječih produktov šeriatskemu pravu, ampak tudi na uvajanju novih pristopov, ki spodbujajo enakost in pravičnost. Danes po vsem svetu najdemo na tisoče islamskih finančnih institucij, ta sektor ni več omejen na verne stranke muslimanskih držav in je prav tako pridobil tržni delež tudi drugod po svetu. Za stranke je to bančništvo privlačno saj temelji na načelih delitve tveganja in družbenih odgovornosti, ki so del šeritskega prava. Posledično se je izkazalo tudi kot stabilnejše v težkih gospodarskih časih (finaničnih krizah). Kjučna razlika med islamskim in tradicionalnim bančništvom je v osnovnih načelih poslovanja. Tradicionalne banke temeljijo na obrestih medtem ko islamske uporabljajo modele, kot sta delitev tveganja in dobička, kjer so tveganja in dobički enakomerno porazdeljeni med banko in komitentom (spodbujanje pravičnosti). Kljub temu se soočajo z nekaterimi izzivi, kot so pomanjkanje standardizacije in težave pri širši dostopnosti. Države med seboj niso usklajene in ne enako regulirane. Zraven tega obstajajo omejitve pri dostopu do določenih finančnih inštumentov zaradi omejitev šeriatskega prava. V magistrski nalogi smo tako teoretično opredelili islamsko bančništvo. Predstavili smo njegovo zgodovino, ideologijo in način poslovanja, njihove finančne pogodbe in inštrumente ter trenutne značilnosti industrije. Na koncu sledi predstavitev osnovnih razlik med delovanjem islamskega in tradicionalnega bančništva. Ker smo z magistrsko nalogo želeli izvedeti kako uspešno je islamsko bančništvo v primerjavi s tradicionalnim, smo izvedli raziskavo uspešnosti poslovanja islamskega bančnega sistema v primerjavi s tradicionalnim. V empiričnem delu smo tako izvedli študijo znanstvenih člankov. Za analizo smo izbrali 28 člankov, ki obravnavajo obdobje od leta 2000 do 2020. S pridobljenimi podatki smo ugotovili, da islamske banke niso nujno uspešnejše od tradicionalnih bank, vendar so zaradi islamskega poslovnega modela pogosto bolj odporne v obdobju finančnih kriz. Načela šeriatskega prava, ki jih morajo upoštevati zmanjšajo tveganje in povečajo stabilnost. Manjše tveganje po večini izkazujejo tudi v ostalih obdobjih.
Keywords: Islamsko bančništvo, tradicionalno bančništvo, primerjava, uspešnost.
Published in DKUM: 08.07.2025; Views: 0; Downloads: 67
Full text (3,29 MB)

Abstract: Umetna inteligenca ima potencial za izboljšanje učinkovitosti in inovacij v finančnem sektorju, vendar prinaša tudi probleme. Kompleksnost in občutljivost algoritmov umetne inteligence lahko vodita v nenadne šoke in destabilizacijo finančnih sistemov. Regulatorji se soočajo s težavami pri nadzoru umetne inteligence zaradi kompleksnosti delovanja in pomanjkanja transparentnosti, kar otežuje pravočasno prepoznavanje tveganj. Umetna inteligenca pa se lahko uporabi tudi kot rešitev, čeprav ne Evropska centralna banka ne ameriške Zvezne rezerve ne uporabljajo umetne inteligence pri svojih osnovnih dejavnostih, pa obe centralni banke raziskujeta potencialno uporabo umetne inteligence pri svojem delovanju. Eden možnih primerov uporabe umetne inteligence pri finančnem nadzoru je uporaba pri obvladovanju sistemskega tveganja, kjer jo lahko uporabljamo na dveh ravneh. Na mikro ravni se umetna inteligenca lahko uporablja za mikrobonitetni nadzor in notranje upravljanje tveganj, kar omogoča bolj natančno analizo in odločanje. Nasprotno pa je uporaba umetne inteligence pri makrobonitetnem nadzoru, ki se osredotoča na stabilnost celotnega finančnega sistema, bolj zapletena zaradi pomanjkanja podatkov in kompleksnosti finančnih trgov. Za uspešno integracijo umetne inteligence v regulativne okvire so potrebni jasni pravilniki, etične smernice ter sodelovanje med regulatorji, industrijo in akademsko skupnostjo. Nadaljnje raziskave in razvoj so ključni za izboljšanje razumevanja in obvladovanja tveganj, povezanih z uporabo umetne inteligence v finančnem sektorju.
Keywords: umetna inteligenca, sistemsko tveganje, finančni nadzor, finančništvo, centralno bančništvo
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 26; Downloads: 50
Full text (973,61 KB)

Keywords: gospodarska kriminaliteta, elektronsko bančništvo
Published in DKUM: 19.03.2024; Views: 163; Downloads: 7
Full text (191,03 KB)