| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv ekstrakcijskih metod na biolško aktivnost ekstraktov baldrijana (valeriana officinalis) : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Jernej Jurko, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je z različnimi izolacijskimi metodami izolirati biološko aktivne komponente iz baldrijanove korenine. Baldrijan se veliko uporablja za pridobivanje ekstraktov, ki delujejo pomirjevalno in uspavalno. V diplomski nalogi smo se osredotočili ekstrahirati nekatere biološko aktivne komponente, ki jih vsebuje baldrijanova korenina. To so totalni fenoli, flavonoidi in druge spojine z antioksidativno aktivnostjo. Za izolacijo teh spojin smo izbrali hladno maceracijo, ultrazvočno ekstrakcijo, superkritično ekstrakcijo z ogljikovim dioksidom in destilacijo po Clevengerju. Izbrali smo tri topila, in sicer destilirano vodo, absolutni etanol in mešanico vode in etanola v razmerju 1:1. Najvišji izkoristek smo določili s hladno maceracijo z vodo, in sicer 22,3 %. Etanolni in superkritični ekstrakti imajo nižji izkoristek. Najnižji izkoristek pa ima 10 ur trajajoča destilacija po Clevengerju, in sicer 0,3 %. Vsem pripravljenim ekstraktom smo nato določili antioksidativno aktivnost, vsebnost totalnih fenolov in vsebnost flavonoidov. Dvema vzorcema z najvišjo vrednostjo antioksidativne inhibicije (etanolna ekstrakta s superkritično in ultrazvočno ekstrakcijo) smo določili tudi vrednost EC50. Etanolni ekstrakti imajo v povprečju najvišje vrednosti določanih spojin, vodni ekstrakti pa najnižje. Najvišjo vsebnost vseh treh merjenih komponent je imel vzorec superkritične ekstrakcije s CO2, kjer je bilo sotopilo etanol, in sicer antioksidativno inhibicijo 23,8 %, vrednost EC50 4,15 mg/ml, vsebnost totalnih fenolov 69,9 mg GA na g ekstrakta in vsebnost flavonoidov 114,3 mg kvercetina na g ekstrakta. Izjema je le dejstvo, da smo, zaradi najvišjega izkoristka ekstrakcije, iz baldrijana ekstrahirali največ totalnih fenolov s hladno maceracijo z vodo, in sicer 9,8 mg GA na g baldrijanove korenine. Izvedli smo tudi formulacijo ekstrakta v končni izdelek. Pripravili smo milo z etanolnim ekstraktom baldrijanove korenine. Milo smo naredili s kokosovim in olivnim oljem, da ima optimalne lastnosti za nego in čiščenje kože.
Keywords: baldrijan, superkritična ekstrakcija, ultrazvočna ekstrakcija, antioksidativna aktivnost, totalni fenoli in flavonoidi
Published in DKUM: 08.09.2022; Views: 658; Downloads: 132
.pdf Full text (3,83 MB)

2.
Vpliv setve in načina vzgoje na kvaliteto sadik baldrijana (Valeriana officinalis L.)
Matija Lednik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bil preučiti optimalni čas setve baldrijana (Valeriana officinalis L.), vpliv zastiranja semen z vermikulitom na vznik in vpliv pikiranja sejancev na kvaliteto sadik. Uporabili smo dva semenska materiala, ki smo ju sejali v dveh terminih med julijem in avgustom v letu 2017. Na osnovi rezultatov poskusa lahko trdimo, da se je drugi termin setve izkazal za značilno boljšega, saj je bil vznik semen pri sorti 'Vojvođanski' večji za 29,7 %, pri semenskem materialu Austrosaat pa za 9,5 %. Ugotovili smo, da je zastiranje semen z vermikulitom negativno vplivalo na vznik semena. Pikiranje sadik je pri obeh semenskih materialih statistično značilno pozitivno vplivalo na kasnejšo kvaliteto sadik. Statistične razlike so se kazale predvsem v sveži in suhi masi nadzemnih ter podzemnih delov rastlin. Sveža masa nadzemnega dela sadike je bila po pikiranju pri semenskem materialu Austrosaat tudi do 60,7 % višja kot pri sadikah, ki jih nismo pikirali. Na število razvitih listov pikiranje ni imelo vpliva.
Keywords: baldrijan, Valeriana officinalis L., generativno razmnoževanje, zastiranje, vermikulit, vznik, pikiranje.
Published in DKUM: 28.06.2019; Views: 1193; Downloads: 98
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Ekstrakcija aktivnih učinkovin iz baldrijana in vednozelenega gornika
Sandra Krajnc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zdravilne rastline in njihovi pripravki so najstarejša oblika zdravljenja najrazličnejših bolezni in še danes so dvema tretjinama človeštva zdravilne rastline glavna pomoč pri zdravljenju. Tudi številna sodobna zdravila neposredno ali v delno spremenjeni obliki izvirajo iz rastlinskih izvlečkov. V tej diplomski nalogi smo predstavili ekstrakcijo aktivnih učinkovin iz baldrijana in vednozelenega gornika, ki spadata med dobro raziskani zdravilni rastlini. Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis) je eno najbolj znanih zeliščnih pomirjeval. Zaradi valepotriatov in valerenske kisline, ki jih rastlina največ vsebuje v svojih podzemnih delih, deluje kot sredstvo proti manjšim živčnim motnjam in težavam s spanjem. Vednozeleni gornik (Arctosphyllos uva-ursi) vsebuje fenolne glikozide, zlasti arbutin, ki po pretvorbi v hidrokinone delujejo kot zelo učinkovit antibiotik. Gornik pomaga pri zdravljenju okužb in vnetij sečil, kot sta vnetje mehurja in sečevoda, pa tudi pri zastrupitvi s hrano in diareji. S številnimi poizkusi smo določili optimalne pogoje za izvedbo tehnološkega procesa ekstrakcije baldrijana in vednozelenega gornika. Spreminjali smo različne parametre, temperaturo in čas ekstrakcije, koncentracijo vodne raztopine etanola, število stopenj ekstrakcije in kateri proizvajalec nam lahko nudi najboljši material. Vsebnosti aktivnih učinkovin v suhih ekstraktih smo spremljali z uporabo tekočinske kromatogtafije visoke ločljivosti - HPLC. Optimalen proces je bil nato prenesen v industrijsko merilo, pri katerem je bila izvedena validacija treh zaporednih šarž, specifikacije končnih produktih pa so morale ustrezati zahtevam kupca.
Keywords: ekstrakcija, baldrijan, valerenske kisline, vednozeleni gornik, arbutin.
Published in DKUM: 07.12.2011; Views: 4244; Downloads: 291
.pdf Full text (2,60 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica