| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 32
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Iskanje mesta začetka podvajanja ter vezavnih mest proteina dnaa pri izbranih probiotičnih bakterijah z uporabo algoritmov
Larisa Anžel, 2021, master's thesis

Abstract: Uvod: Človeško telo je naseljeno s številnimi bakterijami, arhejami, virusi in enoceličnimi evkariotskimi organizmi, ki na različne načine vplivajo na naše zdravje. Probiotične bakterije so tiste, ki v zadostnih količinah pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja. Slednje se morajo razmnoževati, da so pozitivni učinki vidni. Bakterije se razmnožujejo s procesom podvajanja, pri čemer je v začetnih fazah vključeno podvajanje DNK. Metode: S pomočjo grafa odklona števila gvaninov in citozinov (GC), ki ga pridobimo iz DNK zaporedja, smo ocenili položaj mesta začetka podvajanja za vsak izbran bakterijski sev. V okolici mesta začetka podvajanja se nahajajo posebna zaporedja, na katera se vežejo DnaA proteini. Z iskanjem najpogostejših motivov v okolici nukleotida z najnižjo vrednostjo na grafu GC smo pridobili možno sekvenco vezavnih mest DnaA, kar omogoča vpogled v sekvenco, ki igra pomembno vlogo pri podvajanju bakterijske DNK. Rezultati: Konsenzna sekvenca vseh izbranih bakterijskih sevov je 5'-TTATCCACA-3', kar sovpada s podatki iz literature, kjer je sekvenca DnaA škatle opredeljena kot 5’-TT(A/T)TNCACA-3'. Razprava in sklep: Izbrane metode se lahko uporablja za določevanje približnega mesta začetka replikacije, vendar so za dokazovanje le-tega potrebni še dodatni laboratorijski poizkusi.
Keywords: probiotične bakterije, mesto začetka replikacije, GC odkon, najpogostejši motivi
Published: 23.09.2021; Views: 37; Downloads: 9
.pdf Full text (1,10 MB)

2.
Vpliv transglutaminaze na organoleptične in druge lastnosti jogurta
Andreja Bežan, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prikazuje študijo vpliva mikrobne transglutaminaze (MTGaze) na organoleptične in druge lastnosti jogurta pri različnih koncentracijah dodane MTGaze in različnih časih staranja vzorcev ter vpliv prisotnosti laktoze v mleku. Živilsko-predelovalna industrija se namreč v zadnjih desetletjih močno razvija. Povečuje se povpraševanje potrošnikov po mlečnih proizvodih. Njihove teksturne lastnosti so eden glavnih vidikov, ali potrošniki želijo kupiti izdelek ali ne. Prav to je glavni razlog naše študije. V diplomski nalogi smo ocenili učinek dodajanja MTGaze na nekatere lastnosti jogurta, kot so pH, koncentracija mlečnokislinskih bakterij, sinereza, viskoznost in gostota. To smo proučili s šestimi različnimi laboratorijskimi metodami. Ugotovili smo, da dodajanje MTGaze v jogurt izboljšala določene fizikalne lastnosti jogurta, zlasti teksturo, ki je bila bolj čvrsta in mehka. Vpliva na konsistenco jogurta. Jogurt z MTGaze ima manj intenziven vonj po sirotki, kar pritegne več kupcev v nakup izdelka. Rezultati kažejo, da prisotnost encima poveča tudi viskoznost vzorca jogurta in vpliva na sposobnost zadrževanja vode ter na celotno količino mlečnokislinskih bakterij. Pri določenih lastnostih, zlasti viskoznosti in količini mlečnokislinskih bakterij, ima velik vpliv vsebnost laktoze. Prav tako ne smemo zanemariti, da se lastnosti jogurta s staranjem spreminjajo.
Keywords: Mikrobna transglutaminaza, jogurt, tekstura, mlečnokislinske bakterije, sinereza, laktoza
Published: 08.09.2021; Views: 130; Downloads: 15
.pdf Full text (4,93 MB)

3.
Osamitev in identifikacija psihrofilnih in psihrotolerantnih bakterij in gliv iz Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto
Maša Jarčič, 2021, master's thesis

Abstract: Ledeniki so dolgo veljali za abiotska okolja. Novejše raziskave pa kažejo, da so ledeniki posebni in dinamični mikrobni habitati, kjer uspevajo različni psihrofilni in psihotolerantni mikroorganizmi. Zaradi globalnega segrevanja se visokogorski ledeniki pospešeno talijo. S tem izginjajo okolja, v katerih so se preko tisočletij uspešno razvijale mikrobne združbe v relativno stabilnih pogojih. Mikroorganizmi, ki naseljujejo ledenike, so razvili vrsto prilagoditev na življenje pri nizkih temperaturah in na ciklična zamrzovanja in odtaljevanja. V Sloveniji trenutno obstajata dva ledenika. Triglavski ledenik leži v Julijskih Alpah, na severovzhodnem pobočju najvišjega vrha v državi, Triglava. Ledenik pod Skuto leži dobrih petdeset kilometrov vzhodneje ter nekaj 100 m južneje od Triglavskega ledenika. Vzorčenje na obeh ledenikih je potekalo v septembru 2018. Iz obeh ledenikov smo aseptično odvzeli tri vzorce ledu iz treh različnih lokacij, jih stalili in filtrirali ter filtre inkubirali na štirih različnih gojiščih primernih za rast gliv ter na enem gojišču za bakterije pri temperaturi 15 °C. Skupno smo osamili 181 glivnih izolatov, ki se uvrščajo v 19 rodov ter 66 bakterijskih izolatov, ki se uvrščajo v 22 rodov.
Keywords: Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, ledeniki, psihrofili, psihrotoleranti, mikroorganizmi, bakterije, glive, izolacija, identifikacija, PCR, ITS.
Published: 23.03.2021; Views: 197; Downloads: 23
.pdf Full text (3,15 MB)

4.
Vpliv različ nih virov ogljika na sestavo in reološ ke lastnosti zunajcelič nih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah
Kim Fijok, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo pri 83 sevih ocetnokislinskih bakterij (OKB) iz Zbirke mikroorganizmov Oddelka za biologijo FNM UM preiskali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov. 25 sevov je na gojišču RAE oblikovalo značilen biofilm. Štiri izbrane seve in še štiri referenčne seve smo vključili v nadaljnje analize. Z analizo PCR smo pri teh osmih sevih iskali specifične odseke ključnih genov za sintezo acetana (aceA), levana (levA) in celuloze (bscA). Pri enem sevu smo identificirali gen za sintezo acetana in levana, pri štirih gen za sintezo celuloze in acetana, pri dveh pa samo gen za sintezo celuloze. Pri enem izmed sevov nismo identificirali nobenega izmed treh iskanih genov, čeprav je sev v gojišču tvoril značilen biofilm. Po namnožitvi vsakega izmed teh sevov v dveh gojiščih, z različnima viroma ogljika, smo iz namnožene biomase izolirali vodotopne zunajcelične polisaharide. Očiščene polisaharide smo kislinsko hidrolizirali, jih ločili s tankoplastno kromatografijo ter identificirali po primerjavi s sladkornimi standardi. Zaradi drugačne monosaharidne sestave od že poznanega acetana in sposobnosti sevov, da producirajo vodotopne polisaharide v velikih količinah, smo izbrali tri seve za preiskovanje viskoelastičnih lastnosti polisaharidov. Najbolj viskozen je bil zunajcelični polisaharid pridobljen iz seva K. oboediens AV380. Bistveno nižjo viskoznost sta imela zunajcelična polisaharida, pridobljena iz sevov A. aceti LMG 1504T in A. pomorum LMG 18848T. Polisaharid seva K. oboediens AV380 je oblikoval viskoelastično trdno snov, zdržal najširše območje reverzibilnih deformacij in najkasneje razpadel, zato menimo, da ima potencialno uporabno vrednost v biotehnološki industriji in je primeren kandidat za nadaljnje raziskave.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi, acetan
Published: 29.10.2020; Views: 229; Downloads: 44
.pdf Full text (1,61 MB)

5.
Odpornost ocetnokislinskih bakterij proti izbranim antibiotikom in šibkim organskim kislinam
Lora Klanfar, 2020, master's thesis

Abstract: V okviru magistrske naloge smo pri 34 izbranih sevih ocetnokislinskih baterij iz rodov Komagataeibacter in Acetobacter preučevali odpornost proti naslednjim antibiotikom: ampicilinu, kloramfenikolu, ciprofloksacinu, eritromicinu, gentamicinu in trimetoprimu. Odpornost smo ocenili s pregledovanjem rasti okrog diskov, prepojenih z znanimi koncentracijami antibiotikov. Šest sevov je bilo odpornih proti vsem testiranim antibiotikom, 16 sevov proti petim antibiotikom, 11 sevov proti štirim antibiotikom in en sev proti trem antibiotikom. V nadaljevanju smo v genomskih sekvencah preiskanih referenčnih sevov poiskali gene, ki potencialno kodirajo proteine za odpornost proti testiranim antibiotikom. Pri tem smo uporabili bazo CARD s poznanimi geni za odpornost proti antibiotikom. Najpogostejša funkcija genov, ki smo jih identificirali, je bila črpalka za transport antibiotikov iz celice. Poleg odpornosti proti antibiotikom smo pri štirih sevih iz rodu Komagataeibacter in štirih sevih iz rodu Acetobacter preiskali tudi odpornost proti ocetni in citronski kislini s testiranjem sposobnosti rasti v tekočem gojišču v prisotnosti 1% etanola in različnih koncentracij ene izmed obeh kislin. Najvišjo odpornost proti ocetni kislini (4,5%) smo ugotovili pri sevu Acetobacter pomorum LMG 18848T in Acetobacter pasteurianus T6K1, najmanjšo (1,5%) pa za sev Acetobacter aceti LMG 1504T. Največjo odpornost proti citronski kislini (3,5%) smo ugotovili za sev Komagataeibacter sp. AV429, najmanjšo (0,69%) pa za seve Acetobacter pomorum LMG 18848T, Acetobacter pasteurianus LMG 1262T in Acetobacter pasteurianus T6K1. Z namenom, da bi ugotovili stabilnost genoma seva Komagataeibacter sp. AV382 po precepljanju na gojišču RAE v prisotnosti 1% etanola in 1% ocetne kisline, smo po šestih mesecih precepljanja (dvakrat tedensko) posekvencirali genom in ga primerjali z genomsko sekvenco tega seva pred precepljanjem. Z bioinformatskim orodjem MAUVE smo identificirali regijo, za katero se je zdelo, da se je prestavila, a z uporabljenimi začetnimi oligonukleotidi v reakciji PCR tega nismo uspeli dokazati.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, odpornost proti antibiotikom, odpornost proti šibkim organskim kislinam, stabilnost genoma
Published: 13.08.2020; Views: 387; Downloads: 75
.pdf Full text (1,60 MB)

6.
Taksonomska opredelitev ocetnokislinskih bakterij Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429
Leon Marič, 2020, master's thesis

Abstract: Iz industrijskih bioreaktorjev za proizvodnjo jabolčnega kisa smo v okviru projekta PKP osamili nove seve ocetnokislinskih bakterij. Analiza njihovih medgenskih regij 16S-23S rDNA je odkrila tri seve (Komagataeibacter sp. AV382, Komagataeibacter sp. AV436 in Komagataeibacter sp. AV429), ki potencialno predstavljajo nove bakterijske vrste. V tem delu smo z različnimi fenotipskimi in genotipskimi pristopi pregledali njihove lastnosti z namenom, da ugotovimo njihov taksonomski položaj med ostalimi referenčnimi sevi ocetnokislinskih bakterij. V fenotipsko analizo smo uvrstili tudi vse referenčne seve iz rodu Komagataeibacter. Fenotipska preiskava je obsegala opazovanje morfologije kolonij, barvanje po Gramu, katalazni in oksidazni test, sposobnost sinteze celuloze in oksidacije ocetne kisline, identifikacijo posameznih vrst glukonskih kislin, analizo celokupnih maščobnih kislin, rast na različnih virih ogljika, rast v prisotnosti 30 % glukoze, sposobnost uporabe N iz (NH4)2SO4 ob prisotnosti različnih virov ogljika, rast brez etanola in ocetne kisline, rast ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola in različnih koncentraciji ocetne kisline ter rast v anaerobnih in aerobnih razmerah. Za sev Komagataeibacter sp. AV429 smo preverili tudi rast brez ocetne kisline, rast na acetatu pri pH 2,5, rast v prisotnosti etanola in laktata, rast na gojišču AE brez glukoze ter sposobnost uporabe različnih virov ogljika. Vsem sevom smo pregledali nukleotidna zaporedja genov za 16S rRNA in medgenske regije 16S-23S rDNA ter celotna genomska zaporedja. Ugotovili smo, da je genomsko zaporedje seva Komagataeibacter sp. AV382 najbolj podobno vrsti Komagataeibacter kakiaceti (ANIb 88,73 %) in seva Komagataeibacter sp. AV436 vrsti Komagataeibacter xylinus (ANIb 91,55 %). Na podlagi fenotipskih lastnosti lahko sev Komagataeibacter sp. AV382 razlikujemo od ostalih vrst rodu Komagataeibacter po tem, da producira 2-keto in 5-ketoglukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze in ne sintetizira celuloze. Sposoben je uporabiti N iz (NH4)2SO4 v prisotnosti manitola na gojišču Hoyer-Frateur in Asai. V tekočem gojišču ne oblikuje biofilma, ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola pa tolerira do 5 % ocetne kisline. Sev Komagataeibacter sp. AV436 lahko na podlagi fenotipskih lastnosti od ostalih vrst rodu Komagataeibacter razlikujemo po tem, da sintetizira celulozo, tvori 2-keto in 5 keto-glukonsko kislino, dobro raste na ribozi in propanolu, vendar ne raste ob prisotnosti 30 % glukoze. Ob prisotnosti 1 % ali 3 % etanola tolerira do 5 % ocetno kislino. Sev Komagataeibacter sp. AV429 je po analizi genomske sekvence pokazal največjo podobnost z vrsto Gluconacetobacter entanii (ANIb 98,02 %), a njegove fenotipske lastnosti se od referenčnega seva znatno razlikujejo. Glede na zgornje rezultate predlagamo uvrstitev sevov Komagataeibacter sp. AV382 in Komagataeibacter sp. AV436 v novi vrsti znotraj rodu Komagataeibacter.
Keywords: ocetnokislinske bakterije, kis, rod Komagataeibacter, taksonomija
Published: 30.07.2020; Views: 376; Downloads: 89
.pdf Full text (2,83 MB)

7.
Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli
Anže Peklar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih. Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Keywords: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Published: 10.10.2019; Views: 603; Downloads: 62
.pdf Full text (1,93 MB)

8.
Vpliv pridelovalnih sistemov na mikriobiološko sestavo tal
Špela Zupanič, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Na trajnostnem poskusu smo preučevali vpliv štirih različnih pridelovalnih sistemov (ekološki, konvencionalni, integrirani, biodinamični) in kontrole na mikrobiološko sestavo tal. Poskus je bil zastavljen na raziskovalnem polju UKC Pohorski dvor, kjer smo v rastni sezoni 2018 tla vzorčili dvakrat (julija in septembra) do globine 10 cm, v štirih ponovitvah. V talnih vzorcih smo najprej izmerili osnovne parametre kakovosti tal: reakcijo (pH) tal, vsebnost rastlinam dostopnega fosforja, kalija ter organske snovi, talno vlago in nadalje kvantitativno določili tri osnovne skupine talnih mikroorganizmov (glive, bakterije, aktinomicete). Za določanje posameznih skupin mikroorganizmov smo talne vzorce ustrezno razredčili in nanesli na predhodno pripravljena selektivna gojišča. Po inkubaciji vzorcev smo prešteli število kolonij, ki smo jih ob upoštevanju razredčitve vzorca preračunali v CFU enote (CFU/ml oz. CFU/g) in rezultate statistično obdelali. Število gliv je bilo največje pri konvencionalnem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število aktinomicet je bilo največje pri ekološkem načinu obdelave in najmanjše pri kontroli. Število skupnih bakterij je bilo največje pri integriranem načinu obdelave in najmanjše pri biodinamičnem načinu obdelave. Število gliv je bilo višje v začetku rastne sezone (julij), medtem ko smo višje število aktinomicet in skupnih bakterij izmerili septembra.
Keywords: Mikroorganizmi, tla, pridelovalni sistem, glive, bakterije
Published: 02.09.2019; Views: 440; Downloads: 43
.pdf Full text (1,42 MB)

9.
Sestava in viskoelastične lastnosti zunajceličnih polisaharidov pri izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij
Nina Jančič, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo pri 23 izbranih sevih ocetnokislinskih bakterij iz rodov Komagataeibacter, Acetobacter, Asaia, Gluconobacter in Swaminathania preučevali sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov ter nadalje analizirali njihovo monosaharidno sestavo. Seve smo pridobili iz zbirke mikroorganizmov Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru. Sposobnost za tvorbo zunajceličnih polisaharidov smo ocenili iz potencialno nastalega biofilma. Med 23 sevi smo tako identificirali 18 sevov s sposobnostjo za tvorbo biofilma pri uporabljenih pogojih namnoževanja. Nato smo s pomnoževanjem specifičnih odsekov genov za sintezo celuloze, acetana in levana v reakciji PCR analizirali prisotnost genov za sintezo najpogosteje opisanih zunajceličnih polisaharidov pri ocetnokislinskih bakterijah. Pri 18 sevih smo identificirali prisotnost gena za sintezo celuloze, devet sevov pa je imelo tudi gene za tvorbo levana in/ali acetana. Acetan je heteropolisaharid, sestavljen iz glukoze, manoze, ramnoze in glukuronske kisline, v njegovo sintezo pa je vključenih veliko število genov. Prisotnost oz. odsotnost določenih genov tako lahko povzroči sintezo različnih acetanov, zaradi česar imajo sevi z geni za izražanje acetanov največji potencial za sintezo novih zunajceličnih polisaharidov. Iz 10 sevov smo uspešno izolirali in očistili vodotopne zunajcelične polisaharide ter jih s postopkom hidrolize razgradili na monosaharide. Identiteto monosaharidov smo določili s tankoplastno kromatografijo ob uporabi sladkornih standardov. Na podlagi vseh teh rezultatov smo izbrali tri seve, za katere domnevamo, da so dobri kandidati za tvorbo novih acetanu podobnih polisaharidov. Analiza njihovih reoloških lastnosti je odkrila razlike v njihovih viskoelastičnih lastnostih. Za natančen opis fizikalnih in kemijskih lastnosti teh polisaharidov so potrebne nadaljnje analize.
Keywords: Ocetnokislinske bakterije, biofilm, zunajcelični polisaharidi.
Published: 11.06.2019; Views: 920; Downloads: 61
.pdf Full text (1,46 MB)

10.
Seznanjenost mladostnikov z mlečnokislinskimi bakterijami
Tina Kaučevič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Vedno več ljudi predvsem mladostnikov se zaveda, da so mlečnokislinske bakterije koristni za zdravje in dobro počutje, saj predstavljajo sestavni del koristne mikrobiote in sodelujejo pri tvorbi pomembnih hranil. Namen diplomskega dela je predstaviti mlečnokislinske bakterije, ter raziskati kako so mladostniki seznanjeni z mlečnokislinskimi bakterijami. Raziskovalne metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Kot raziskovalni inštrument je uporabljen spletni anketni vprašalnik, ki smo ga izvedli v mesecu juliju 2017. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj. Anketiranih je bilo 100 mladostnikov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladostniki seznanjeni z glavnimi rodovi (Lactobacillus, Leuconostoc, Pediococcus, Lactococcus in Streptococcus) mlečnokislinskih bakterij. Poznajo tudi v katerih mlečnih produktih, zelenjavi ter napitkih jih najdemo. Diskusija in zaključek: Današnji način življenja predstavlja za človeški organizem obremenitev in stres. Mlečnokislinske bakterije že stoletja predstavljajo normalno sestavino človeške prehrane in so zraven kvasovk industrijsko najpomembnejši mikroorganizmi.
Keywords: Mlečnokislinske bakterije, probiotiki, mikroorganizmi, fermentirani izdelki, mladostniki.
Published: 28.02.2018; Views: 750; Downloads: 115
.pdf Full text (772,67 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica