| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Slovenija kot književni prostor v slovenski mladinski prozi
Katja Dolničar, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je na podlagi zbranih krajših mladinski proznih besedil predstavljena Slovenija in njene statistične regije. Zbrana so dela, katerih književni prostor je celotna Slovenija ali posamezna statistična regija oziroma so se v tem delu Slovenije pripovedovala in ohranila. Magistrsko delo je teoretično in na podlagi tega so izbrane ustrezne metode. V teoretičnem delu je opredeljen termin književni prostor, predstavljen potopis in krajše prozne vrste (pripovedka, pravljica, legenda). Slovenija je predstavljena z geografskega, zgodovinskega in kulturnega vidika. V osrednjem delu smo predstavili 12 statističnih regij Slovenije in dela mladinske književnosti, v katerih se odslikavajo. Vsaka regija je predstavljena z dvema deloma, ki sta predstavljeni v obliki krajše obnove, če je pa delo zbirka, so pa predstavljene štiri obnove. Predstavitev je obogatena s primeri podobnih zgodb iz drugih del, saj smo predstavili dela, ki se povezujejo po temi, motivu ali književnem liku. Ugotovili smo, da imamo med obravnavanimi deli zelo malo potopisnih del o Sloveniji, prevladujejo pa pripovedke, predvsem bajčne in razlagalne. Pogosto je prisotno mitološko bitje povodni mož z različnimi poimenovanji in vile. Določene regije so literarno zelo bogate, kot je na primer Gorenjska, določene pa so literarno zelo šibke. Pomembno je, da se dela, kot so pripovedi, ohranjajo in prenašajo iz roda v rod.
Keywords: bajeslovna bitja, legenda, potopis, pravljica, pripovedka, regije, Slovenija
Published: 02.03.2021; Views: 437; Downloads: 46
.pdf Full text (1,46 MB)

2.
Vloga vodnih vil v slovenski in evropski folklorni prozi
Sara Napotnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskali vlogo vodnih vil v slovenski in evropski folklorni kratki prozi (v pravljicah, bajkah ali mitih in povedkah). Zanimalo nas je, kakšna je njihova vloga, ali obstajajo podobnosti in razlike v njihovi vlogi glede na vrsto folklorne kratke proze in glede na preučevan narod (slovenske vodne vile v primerjavi z vodnimi vilami drugih evropskih narodov) ter kakšne so njihove karakterne značilnosti in zunanja podoba glede na vlogo v kratkoproznih folklornih delih. Prav tako smo raziskovali, kateri motivi in teme se pojavljajo v obravnavanih delih. To smo preučevali na podlagi 25 folklornih zgodb, ki jih glede na kratkoprozne vrste uvrščamo k pravljicam, povedkam in bajkam. V teoretičnem izhodišču smo najprej definirali termina folklorno slovstvo in folklorno pripovedništvo. Opisali smo tudi posamezne folklorne kratkoprozne vrste, s katerimi smo se ukvarjali pri analizi (pravljica, povedka in bajka). V naslednjem poglavju smo pojasnili termine mitološka ali bajeslovna bitja, vodna in vilinska mitološka bitja, bajeslovna bitja vile ter vraževerje ljudi, povezano z vilami. Sledila je analiza izbranih besedil. Interpretacije se izmenjujejo s teoretičnimi opisi posameznih poimenovanj vodnih vil. V podpoglavjih so teoretično opisana posamezna sorodna poimenovanja, ki se pojavljajo v obravnavanih kratkoproznih delih: morska deklica, nimfa, sirena, rusalka in vodna žena. Teoretična izhodišča smo v sklepnem delu povezali z ugotovitvami iz interpretacij folklornih kratkoproznih del. Ugotovili smo, da pri slovenskih folklornih vrstah prevladuje povedka, ki se pojavi samo še v Luksemburgu, pri ostalih evropskih narodih pa prevladujejo folklorne pravljice; izjema je le Grčija, kjer prevladujejo bajke ali miti. Vodne vile imajo v obravnavanih folklornih proznih delih tako glavno kot stransko vlogo, pri čemer je nekoliko pogostejša glavna. Glede na njihove karakterne značilnosti prevladuje kombinacija pozitivnih in negativnih lastnosti. Kombinirani vlogi po pogostosti sledi pozitivna. Ugotovili smo, da so v obravnavanih folklornih vrstah najpogostejše tiste karakterne značilnosti vodnih vil, pri katerih gre za izražanje čustev, najljubše aktivnosti, dobre ali slabe odnose z ljudmi. Pri tematiki prevladuje tema ljubezni do bližnjega, pri motiviki pa motiv smrti. Najpogostejše teme in motivi se pojavljajo v različnih kratkoproznih vrstah in pri različnih narodih.
Keywords: Folklorno slovstvo, folklorno pripovedništvo, mitološka ali bajeslovna bitja, vile, vodne vile, vloga vodnih vil
Published: 10.05.2019; Views: 554; Downloads: 82
.pdf Full text (1,28 MB)

3.
Zgodbe Spodnje Savinjske doline
Lea Ježovnik, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je na podlagi izbranih kratkih proznih besedil predstavljena pokrajina Spodnja Savinjska dolina. Zbrane in predstavljene so zgodbe, katerih književni prostor je Spodnja Savinjska dolina ali pa so se v tem območju ohranile in pripovedovale. Metode dela so izbrane glede na vrsto magistrskega dela, ki je teoretično. V teoretičnem delu so opisane kratke literarne vrste, ki se pojavljajo v izbranih besedilih (pripovedka, pravljica, anekdota). Prav tako je predstavljena tudi Spodnja Savinjska dolina iz zgodovinskega, geografskega in družbenega pogleda. V osrednjem delu je v obliki obnove predstavljenih in analiziranih 83 izbranih zgodb Spodnje Savinjske doline, ki jih lahko uvrstimo med nesnovno kulturno dediščino in v mladinsko književnost. Razvrščene so glede na književni prostor v zgodbi. Ugotovili smo, da se v izbranih kratkih proznih delih odraža način življenja ljudi Spodnje Savinjske doline in njihove navade, še posebej če opazujemo življenje v preteklih časih. Književni prostor v izbranih zgodbah predstavljajo zgodovinsko ali naravno-geografsko zanimivi kraji v pokrajini. Glavne literarne like pa predstavljajo tako pripadniki nižjega kot višjega sloja, svetniki in različna bajeslovna bitja. Večina izbranih zgodb je danes ljudem, sploh mladini, tudi tistim, ki živijo v neposredni bližini kraja, kjer se zgodba odvija, nepoznanih. Stare pripovedi so pomembne, ker so del nas in naše družbe, zato jih moramo ohranjati in pripovedovati prihajajočim rodovom.
Keywords: Pripovedka, pravljica, legenda, anekdota, Spodnja Savinjska dolina, bajeslovna bitja.
Published: 19.09.2017; Views: 1129; Downloads: 178
.pdf Full text (2,23 MB)

4.
Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja
Nuša Škalič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Koroške ljudske zgodbe zapisovalca Vinka Möderndorferja je bilo zapisano na podlagi analize izbranih kratkoproznih besedil, ki jih je zbral in uredil eden najpomembnejših koroških zbirateljev folklornega gradiva, Vinko Möderndorfer. Namen dela je bil opredeliti teorijo ljudskih »malih literarnih zvrsti« (Kos, 1996, str. 155), kot so pravljice, pripovedke, basni, bajke, miti, legende, uganke, pregovori, reki ter anekdote. V obravnavi teme je bil cilj analizirati posamezne zgodbe ter jih glede na vsebino in formo razvrstiti v določeno literarno vrsto. V drugem delu je bil poudarek na tematiki in motiviki obravnavanih del, zadnji del pa je namenjen opisu koroških bajeslovnih bitij. Metode dela so izbrane glede na vrsto diplomskega dela, ki je teoretično. Pri opisovanju bajeslovnih bitij in teoriji kratkoproznih besedil so bile hipoteze preverjene z uporabo deskriptivne metode dela, v sklepnem in teoretičnem delu ter v sami analizi del s primerjanjem dejstev s pomočjo komparativne metode, metoda analize in sinteze pa je bila uporabljena pri analiziranju in povzemanju izbranih koroških zgodb. Vse te raziskovalne metode so pripeljale do naslednjih rezultatov: kratke zgodbe so ljudskega značaja, saj so se prenašale iz roda v rod. Vseh zbranih in analiziranih zgodb je sto ena; dvaindvajset je pravljic, triindvajset bajk in bajeslovnih pripovedk, devet legend ter sedeminštirideset pripovedk. Pripovedi so po poglavjih razvrščene glede na tematiko in motiviko vsebine, veliko jih je vezanih na temo smrti, vero v onostranstvo, mitološka bitja ipd., nekaj pa jih ima tudi pravljične in živalske motive. Nekatera besedila so zelo poznana, priljubljena so tudi pri otrocih, saj jih obravnavajo v šolah. Na Koroškem so značilna bajeslovna bitja, ki so predstavljena glede na mesto, ki jo zasedajo v duhovnem izročilu, razvrščena pa so po tipologiji, karakteristiki in vlogi, ki jo imajo v različnih motivih in vsebinah.
Keywords: Vinko Möderndorfer, kratkoprozna besedila, koroške ljudske zgodbe, analiza besedil, tematika zgodb, bajeslovna bitja.
Published: 06.02.2012; Views: 2768; Downloads: 516
.pdf Full text (2,04 MB)

5.
PLESNA DRAMATIZACIJA NA PODLAGI TOMAŽIČEVIH PRAVLJIC IN BAJK
Aleksandra Križanič, Tadeja Štuhec, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo zapisali deset scenarijev za plesno dramatizacijo na podlagi Tomažičevih pravljic in bajk. Tako smo se ukvarjali z dvema področjema, in sicer z mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje. Namen oz. cilji našega teoretičnega diplomskega dela so: zapisati scenarije kot predloge za praktično izvajanje, izpostaviti korelacijo med mladinsko književnostjo in metodiko plesne vzgoje ter proučiti strokovno literaturo s teh dveh področij. Pri področju mladinske književnosti smo se osredotočili na Tomažičeve pohorske pravljice in bajke, v katerih so zajeta bajeslovna bitja, ki smo jih še posebej poudarili (identifikacija, doživljanje). S področja plesne vzgoje smo proučili naslednje teme: plesno dramatizacijo in izražanje, metode in oblike ter nastopanje predšolskih otrok. Zaradi celostne obravnave plesne dramatizacije smo proučili strokovno literaturo tudi z ostalih vzgojnih področij kurikuluma. Za uresničitev zadanih ciljev smo izbrali deskriptivno metodo, ki smo jo uporabili za opisovanje znanih dejstev, odnosov in procesov iz literature. Metodo analize smo uporabili pri analiziranju kratke proze Jožeta Tomažiča. Uporabili smo še metodo sinteze (v sklepu), metodo klasifikacije (literarne vrste, zvrsti Jožeta Tomažiča), zgodovinsko metodo (umeščanje avtorja v prostor in čas) ter metodo generalizacije in specializacije (v scenarijih).
Keywords: Jože Tomažič, pravljica, bajka, bajeslovna bitja, spodbude, plesna dramatizacija, scenariji.
Published: 11.09.2009; Views: 3034; Downloads: 421
.pdf Full text (2,88 MB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica