| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv pravil EU o državnih pomočeh na dokapitalizacije bank in analiza aktualne slovenske prakse
Uroš Goričan, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se avtor ukvarjam s vprašanjem nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti načina podelitve državnih pomoči bankam NLB d.d., NKBM dd., Abanka d.d., Probanka d.d. in Factor banka d.d., podeljenih v decembru 2013, in sicer z vidika zavezujočih in pravno-formalno nezavezujočih predpisov ter načel prava Evropske unije. Področje državnih pomoči sodi v okvir konkurenčnega prava zaradi česar je na podlagi določbe (b) točke prvega odstavka 3. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) v izključni pristojnosti Evropske unije. Temeljna pravila glede pomoči, ki veljajo za vse gospodarske sektorje, so podana v členih 107 do 109 PDEU, podrobnejši pravni okvir za finančne institucije pa tvori skupina začasnih kriznih pravil, izdanih s strani Evropske komisije v obliki sporočil (angl. communications). Zaradi dodelitve državnih pomoči, obravnavanih v tej magistrski nalogi, je bil v skladu z določbami Sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru krize od 1. avgusta 2013 dalje noveliran slovenski Zakon o bančništvu (novela ZBan-1L), ki je s svojo spremenjeno dikcijo relevantnih določb omogočil ekspropriacijo imetnikov kvalificiranih terjatev (navadne delnice in kvalificirani finančni instrumenti) do dokapitaliziranih bank. Ustavnost tega oškodovanja imetnikov pravic iz vrednostnih papirjev je predmet ocene ustavnosti pred Ustavnim sodiščem RS (zadeva št. U-I-295/13), ki je v zvezi z razlago sporočila Komisije, v skladu s katerim je Republika Slovenija izvedla celoten postopek podelitve državne pomoči bankam, na Sodišče EU predložilo v predhodno odločanje več pravnih vprašanj. Nekatera od teh vprašanj glede zgoraj navedenega sporočila je avtor pričujočega dela postavil kot hipoteze in jih poskušal odgovoriti ter s tem skušal predvideti odločitev Sodišča EU in posledično Ustavnega sodišča RS. Da bi bila napoved razpleta pravnega postopka pred Ustavnim sodiščem RS s čim višjo stopnjo verjetnosti pravilna, je narejena analiza sodne prakse Sodišča EU v zvezi z državnimi pomočmi finančnim institucijam, ker pa je Republika Slovenija pri obravnavani državni pomoči predvsem sledila »napotkom« iz zgoraj navedenega sporočila, je narejena tudi analiza sodne prakse glede (ne)zavezujoče narave tega pravnega akta, saj je nemalo očitkov, da sledenje sporočilu ni bilo potrebno. Podrobneje bodo analizirane tudi državne pomoči nizozemskim, ciprskim in portugalskim bankam, za katere so zaradi časa v katerem so bile podeljene, veljala enaka pravila kot v obravnavanem primeru slovenskih bank.
Keywords: državna pomoč, izjeme od prepovedi, finančne institucije, bail-out, bail-in, sporočilo Evropske komisije, odpis imetnikov vrednostnih papirjev
Published: 13.12.2016; Views: 1097; Downloads: 134
.pdf Full text (1,70 MB)

2.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Keywords: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Published: 02.12.2016; Views: 842; Downloads: 99
.pdf Full text (990,78 KB)

3.
Enotni mehanizem za reševanje bank - drugi steber bančne unije
Kristijan Košak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Drugi steber bančne unije oz. enotni mehanizem za reševanje (SRM) je del evropske bančne unije, ki je zasnovana z namenom enotnega nadzora bančnega sistema, enotne ureditve reševanja bank in uvedbe enotnega sistema jamčevanja za vloge na območju evropske monetarne unije. Direktiva o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD), prekinja vzročnost naraščajočih državnih dolgov kot posledico reševanja bank iz sredstev proračunov držav članic (t. i. bail-out). Ta princip reševanja je zamenjal princip s posegom na sredstva upnikov banke (t. i. bail-in). Slednji se je kot priporočljiv sprejel na mednarodni ravni v okviru nezavezujočih pravil Odbora za finančno stabilnost (angl. Financial Stability Board) pri Banki za mednarodne poravnave (angl. Bank for International Settlements). Uredba o enotnem mehanizmu za reševanje (SRMR), osrednji pravni akt enotnega mehanizma za reševanje (SRM), nadgrajuje BRRD z enotnim odborom za reševanje (SRB) in skladom (SRF), ki ga SRB upravlja. Drugi bančni steber tako predstavlja centralizacijo pristojnosti glede odločanja o reševanju propadajočih bank na ravni institucij in organov EU.
Keywords: enotni mehanizem za reševanje, drugi steber bančne unije, bančna unija, enotni sklad za reševanje, enotni odbor za reševanje, bail-in
Published: 18.11.2016; Views: 957; Downloads: 170
.pdf Full text (872,38 KB)

4.
Bančne krize in modeli reševanja bank
Urška Kamenik, 2017, master's thesis

Abstract: Bančna kriza je ena izmed različnih finančnih kriz, ki se pojavljajo in je najmanj razumljeni tip kriz. V preteklosti so bile bančne krize manj pogoste ravno zaradi nerazvitega bančnega in finančnega sistema, kar pa se je z leti spremenilo. Globalna finančna kriza, ki se je zgodila leta 2007 ima začetek v ohlapni ameriški zakonodaji, ki je dopuščala tvegane posle in poslovanje bank z vrednostnimi papirji in zavarovalništvom. Članice EU so krizo reševale na različne načine, ravno zaradi različnih bančnih in gospodarskih sistemov nasploh. Pomanjkljivosti javnih financ držav in neenotnega sistema na ravni EU so bile vzrok, da je ameriška kriza pustila tako velik pečat tudi v Evropi. Za lažjo reševanje kriz je EU ustanovila nove organe in poenotila zakonodajo. Vzpostavili so Evropski bančni sistem in Bančno Unijo, s katerima so odpravili so bančne pomanjkljivosti ter ponovno vzpostavili učinkovitost denarne politike. V večini držav so v času krize sprva uporabljali metodo bail-out, katera pa je stroške reševanja nalagala na bremena davkoplačevalcev, kar je povzročilo negodovanje in dodatno oslabljena gospodarstva, zato je EU kasneje uvedla novo metodo bail-in. Oba načina imata pozitivne in negativne vidike, kar pa lahko vidimo na primeru držav Grčije, Irske, Cipra in Italije.
Keywords: bančna kriza, finančna kriza, bail-in, mehanizem, modeli reševanja
Published: 29.01.2018; Views: 472; Downloads: 101
.pdf Full text (2,54 MB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica