| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VLOGA STARIH STARŠEV V PROCESU VZGOJE
Martina Berlič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga predstavlja pomen vloge starih staršev. Otroci in starejši ljudje se dobro razumejo, ker imajo oboji več časa in čustev kot pa srednja generacija. Vnuki potrebujejo stare starše, kakor tudi stari starši potrebujejo vnuke. Otroci od babice in dedka prejmejo modrosti in izkušnje, onadva pa od vnukov radoživost in nove poglede na sedanji svet. Diplomska naloga je nastala z namenom ugotoviti, kolikšen je pravzaprav še delež starih staršev pri vzgoji in varstvu otrok in kakšni so odnosi med njimi. Z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja je bila preučena pogostost in kakovost stikov otrok s starimi starši ter splošno mnenje osebnostnih karakteristik starih staršev. V okviru tega pa še obstoj razlik glede na stratum osnovne šole. Rezultati so pokazali, da imajo otroci pogoste stike s svojimi starimi starši in da se z njimi zelo dobro razumejo. Pogosto so deležni njihove dobronamerne pomoči. Dedek in babica si zmeraj vzameta čas za vnuka, kadar ju le ta potrebuje. Pri otrocih so izrazito v ospredju želje, ki govorijo v prid stikom in večji vlogi starih staršev, saj imajo pozitiven odnos do njih. Med otroci iz podeželja in mesta ni prišlo do bistvenih razlik glede na pomen in vlogo starih staršev. Dedek in babica imata posebno mesto v življenju vnukov, tako za učence iz podeželske kot tudi mestne osnovne šole.
Keywords: staranje, starost, stari starši, vnuki, dedek, babica, vzgoja
Published: 22.08.2009; Views: 5534; Downloads: 1095
.pdf Full text (1,04 MB)

2.
ANALIZA VPLIVA LUNINIH MEN NA ŠTEVILO ROJSTEV V SLOVENSKIH PORODNIŠNICAH
Simona Baznik, 2011, master's thesis/paper

Abstract: Teoretična izhodišča, namen. V magistrskem delu smo opisali možnosti in načine porodov v Sloveniji, delo diplomiranih babic v porodnih sobah in medicinskih sester na porodniških oddelkih. Skozi pregled literature prikažemo dokaze o delovanju in zanikanju delovanja učinkov luninih men na število porodov, pa tudi drugih človeških fizioloških dejavnikov, kot je npr. povečanje števila sprejemov na oddelke za nujno medicinsko pomoč. V magistrskem delu je ključnega pomena hipoteza, ki trdi, da polna luna vpliva na povečano število rojstev. Raziskovalna metodologija. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke o številu rojstev posredovanih s Statističnega urada Republike Slovenije ter anketni vprašalnik o mnenju diplomiranih babic glede vpliva luninih men na število in način porodov. Rezultati. Kljub temu da je 72 % diplomiranih babic mnenja, da polna luna vpliva na število porodov, statistični testi tega dejstva ne potrdijo. Sklep. Občutek diplomiranih babic, da se v času polne lune rodi večje število otrok kot v preostalih dneh v mesecu, kar bi imelo za posledico večji obseg dela, ni realen in ostaja dejansko le občutek.
Keywords: Lunine mene, število porodov, diplomirana babica, statistični testi.
Published: 05.05.2011; Views: 3844; Downloads: 399
.pdf Full text (779,56 KB)

3.
Današnja vloga dedkov in babic v družini
Ana Klemenc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Ko pridejo ljudje do šestdesetih let, ko zapusti družino še zadnji otrok, se čutijo osamljene in nekoristne. Nov smisel življenja najdejo v vnukih, saj v njih vidijo svoje potomce. Namen diplomskega dela je bil predstaviti današnjo vlogo dedkov in babic v družini, ter ugotoviti, ali so stari starši vir socialne podpore in kakšne oblike socialne podpore nudijo ostalim družinskim članom. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Podatke smo pridobili s pomočjo treh delno strukturiranih anketnih vprašalnikov, ki so vsebovali 11 do 15 vprašanj. Raziskava za stare starše je potekala pri naključno izbranih starejših ljudeh v čakalnici pred referenčno ambulanto v Slovenskih Konjicah, raziskava za starše pri naključno izbranih odraslih v nakupovalnem centru Celje in raziskava za vnuke med sedmošolci na Osnovni šoli Vitanje. Stari starši so pomemben vir socialne podpore, svojim družinam pomagajo kolikor jim je v moči. Veliko starih staršev ima vnuke v vsakodnevnem varstvu, na vnuke popazijo tudi kadar morajo njihovi starši po opravkih, so na voljo, kadar družinski člani potrebujejo pogovor, znajo potolažiti in opogumiti, pomagajo pri hišnih in gospodinjskih opravilih ter veliko pripomorejo tudi finančno. Družinski člani so jim za pomoč zelo hvaležni. Stari starši so resnično nekaj posebnega v življenjih vnukov, njihove vloge ne smemo zatajevati ali je omejevati. Pustimo starim staršem, da znova začutijo igrivost, brezskrbnost, da zaživijo vlogo babic in dedkov. Otroci potrebujejo svoje stare starše.
Keywords: stari starši, družina, vnuk, dedek, babica, vzgoja, socialna podpora, medgeneracijski odnosi
Published: 06.03.2014; Views: 1160; Downloads: 219
.pdf Full text (1,38 MB)

4.
Porod nekoč in danes
Blažka Sapač, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Nekoč ženske nosečnosti niso načrtovale in prav zaradi tega se je rodilo večje število otrok. V nosečnosti niso posvečale posebne pozornosti načinu življenja. Delale so kot prej in delale so vse do poroda. Rodile so doma ob prisotnosti mater, sosed ali pa babice. Možje pri porodu niso bili prisotni. Danes se nosečnosti načrtujejo. Nosečnice posvečajo posebno pozornost načinu življenja. Organizirano je odlično predporodno varstvo in nosečnice se pripravljajo na porod tako telesno kakor psihično. Porodi potekajo v porodnišnici ob prisotnosti partnerja. Tudi po porodu je za družine poskrbljeno, kar pa nekoč ni bilo. Starši so upravičeni do koriščenja materinskega dopusta, očetovskega dopusta, starševskega dopusta in do denarne pomoči za novorojenčka. Namen diplomskega dela je predstaviti življenje nosečnice, priprave na porod, potek poroda, ter vlogo partnerja pri porodu, tako nekoč kot danes. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in kvantitativno raziskovalno metodologijo. Kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik, ki je bil razdeljen med tri starostne skupine žensk, ki so vsaj enkrat rodile. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da se je starost žensk ob rojstvu prvega otroka višala, da se je nosečnost vse bolj načrtovala ter vodila pod zdravniškim nadzorom. Nosečnice so vse bolj skrbele za uravnovešeno prehrano, začele so se vse bolj izobraževati o nosečnosti in porodu. Vse več porodov je potekalo v porodnišnicah ob prisotnosti partnerja, ki so bili ženskam v pomoč tudi po porodu. Diskusija in zaključek: Z rezultati ankete smo ugotovili, da je razvoj na področju nosečnosti, poroda in poporodnega varstva potekal v pozitivni smeri, tako v prid nosečnicam, kakor tudi novorojenčkom. Ženske danes rodijo enega ali dva otroka, le redke več. Prav zaradi tega se na nosečnost pripravijo in jo načrtujejo. V nosečnosti skrbijo za svoje telo, spremenijo prehranske navade, nehajo kaditi in piti alkohol. Včasih so se ženske poroda bale, danes pa se psihično in fizično dobro pripravijo na porod, saj obiskujejo šolo za starše, izobražujejo se iz knjig in preko spleta ... Partnerji so jim danes v veliko pomoč v poporodnem obdobju. Ker poteka porod danes v porodnišnici so ob zapletih prisotni zdravniki, zato je umrljivost mater in dojenčkov minimalna.
Keywords: družina, nosečnost, nosečnica, vloga partnerja, porod, babica
Published: 23.05.2016; Views: 1085; Downloads: 212
.pdf Full text (730,98 KB)

5.
Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka
Tjaša Tarča, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Odgovornost za dogodke pred rojstvom otroka obravnava tematiko odgovornosti matere, zdravnika, babice in tretjih oseb za dogodke, ki se zgodijo, preden se otrok rodi. Rojstvo otroka za mati predstavlja neizmerno veselje in ponavadi je njena glavna želja, da se otrok rodi zdrav, zato se vzdrži določenih dejanj, ki bi mu lahko škodovala. Niso pa vse matere enake. Mati lahko s svojim ravnanjem že v času nosečnosti svojemu nerojenemu otroku škoduje. Uživanje alkohola, tobačnih izdelkov in drog negativno vpliva na fetus in lahko pusti trajne posledice. Magistrsko delo predstavi negativne učinke uživanja omenjenih substanc na fetus. Odgovornost matere za njena dejanja v Sloveniji, kjer mati med nosečnostjo ne odgovarja za svoja dejanja, primerja z odgovornostjo matere v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem. V Wisconsinu fetus namreč velja za osebo že od spočetja, zato je mati zaradi uživanja substanc lahko priprta, poslana na prisilno zdravljenje ali ji je celo odvzeto skrbništvo nad fetusom. Na Poljskem mati sicer ne odgovarja za svoja dejanja med nosečnostjo, je pa njena pravica do splava zelo omejena. Pravica do splava je prav tako zelo omejena na Irskem, mati pa odgovarja, v kolikor povzroči smrt fetusa. Magistrsko delo obravnava tudi odgovornost zdravnika za dogodke pred rojstvom otroka. Zdravnik je lahko namreč v času nosečnosti malomaren in stori zdravniško napako. Zdravnik odgovarja moralno, disciplinsko, odškodninsko in kazensko. Enako odgovornost kot zdravnik za svoje delo prevzema tudi babica, saj lahko s svojimi dejanji prav tako škoduje fetusu. Obravnavana je še odgovornost tretjih oseb za dejanja, storjena pred rojstvom otroka. V Sloveniji tretje osebe ne odgovarjajo za svoja dejanja, saj otrok pravno sposobnost pridobi šele z rojstvom in zatorej zoper fetus niso mogoča kazniva dejanja. Fetus je varovan samo posredno preko telesa matere. Ureditev v Wisconsinu, na Irskem in Poljskem je drugačna, saj tam tretje osebe lahko odgovarjajo za dogodke pred rojstvom otroka.
Keywords: Fetus, odgovornost matere, odgovornost zdravnika, babica, odgovornost tretjih oseb, zdravniška napaka, splav, Wisconsin, Irska, Poljska.
Published: 03.07.2018; Views: 233; Downloads: 57
.pdf Full text (1,41 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica