| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
VZROKI IN POSLEDICE FINANČNIH KRIZ V SVETU
Simona Skerbiš, 2010, final seminar paper

Abstract: Borzni zlom, ki se je začel leta 1929, je trajal več dni. Začel se je z razprodajo 13 milijonov delnic na Wall Street-u. Ta se je raznesel v najhujšo in najobsežnejšo recesijo v 20. stoletju, ki jo zgodovinarji še vedno uporabljajo kot zgled za to kako drastično lahko pade svetovna ekonomija. Posledice so čutile praktično vse države, še posebej pa mesta, odvisna od težke industrije in kmetijska območja zaradi padca cen. Vzrokov za to krizo je bilo več: nesorazmerna distribucija dohodkov, neustrezne organizacijske strukture korporacij (velike korupcije so bile zelo mamljive in dojemljive za kriminal in korupcijo), neustrezni bančni sistem (previsoka medsebojna odvisnost bank), neustrezna trgovinska bilanca ZDA. Posledice, ki jih je ta kriza pustila so bile brezposelnost, padec cen v kmetijstvu, opustitev zlatega standarda, propad bank. Izhod iz krize so v ZDA poiskali v obveznem političnem, davčnem in monetarnem programu »New Deal«. Azijska kriza se je pričela z devalvacijo tajskega bata leta 1997. To krizo sta spremljali valutna kriza in kriza v bančnem sektorju, ključni element reševanja pa je bilo prestrukturiranje dolgov prizadetih držav. Vzroki za krizo so bile spremembe v zunanjem okolju, slabosti v vodenju makroekonomske politike, slabosti v finančnih sistemih, kratkoročni dolgovi bank in podjetij. Posledice te krize so bile v naraščanju brezposelnosti, saj se mnoga podjetja niso znala soočiti z visokimi obrestnimi merami in padcem povpraševanja. Sedanja finančna kriza, ki se je začela leta 2008 in še vedno traja, ima korenine v poku balona nepremičninskih trgov, predvsem ameriškega. Cene nepremičnin so v ZDA in tudi drugje po svetu v zadnjih 10 letih strmo rasle. Vzroki za krizo so običajno zadolževanje preko lastnih zmožnosti pri domačih bankah, ki pa so najemale kredite v tujini. Posledice krize so umiranje gospodarske rasti, večanje zalog v podjetjih in brezposelnost.
Keywords: Finančne krize, Azijska kriza, Velika depresija 1929, Svetovna finančna kriza 2008
Published: 06.01.2011; Views: 4311; Downloads: 887
.pdf Full text (304,28 KB)

2.
ANALIZA NESTANOVITNOSTI DONOSNOSTI RAZVITIH IN RAZVIJAJOČIH TRGOV V ČASU EKONOMSKO-FINANČNIH KRIZ
Uroš Vek, 2015, doctoral dissertation

Abstract: Pri investiranju v finančne instrumente so vlagatelji, regulatorji trga in zainteresirana javnost po svetovno finančni krizi v ospredje postavili obvladovanje tveganj kapitalskih trgov. Tveganje je opredeljeno kot negotov izid investiranja, ki je posledica spremembe cen finančnih instrumentov. Modeli in pristopi na področju analiziranja nestanovitnosti, ki so bili predmet razvoja in znanstvenega raziskovanja finančne stroke, so bili raznoliki. V disertaciji obravnava temelji na proučevanju preteklih gibanj nestanovitnosti, t.i. ARCH in GARCH modelih. Disertacija predstavlja doprinos k obstoječi literaturi na področju empiričnega preverjanja nestanovitnosti. V literaturi so države v razvoju obravnavane zgolj parcialno (posamezne države) in ne obstajajo študije, ki nestanovitnost obravnavajo sistematično kot skupino držav s podobnimi karakteristikami. Kot doprinos disertacije štejemo tudi sklepe o primernosti uporabe GARCH modelov za ocenjevanje in analizo nestanovitnosti posameznih delniških indeksov v različnih obdobjih več ekonomsko-finančnih kriz. Ključna teza te disertacije je preverjanje splošnega prepričanja, da so delniški trgi držav v razvoju bolj volatilni od razvitih delniških trgov v času kriz. Med razlogi lahko izpostavimo nižjo likvidnost delniškega trga in večje nihanje poslovnih rezultatov podjetij. Na podlagi ugotovljenih parametrov nestanovitnosti smo preverili, ali razviti delniški trgi v različnih krizah še ohranjajo lastnost nižje volatilnosti. Ugotovili smo, da ne moremo potrditi teze višje volatilnosti delniških trgov v razvoju v času ekonomsko-finančnih kriz. Podrobnejša analiza razkriva, da lahko višjo nestanovitnost povežemo z geografskim območjem izvora krize. Izvor krize je določal višjo volatilnost delniških indeksov. V primeru svetovne finančne krize so tako razviti kot razvijajoči trgi imeli višjo volatilnost, vendar je bila rast višja na razvitih trgih, od koder je kriza izvirala. Prispevek disertacije se kaže tudi na makro in mikroekonomskem nivoju. Makroekonomska politika držav, ki so imele najnižjo volatilnost delniških trgov v času svetovne finančne krize, je bila diametralno različna. Na eni strani ekonomska politika popolne trgovinske in finančne odprtosti ter na drugi strani koncept odprte trgovinske in relativno zaprte finančne politike. Disertacija na mikroekonomski ravni išče odgovora na vprašanje, ali globalna razpršenost portfelja finančnih naložb v luči finančne integracije in iz zornega kota kriz zagotavlja ustrezen nivo diverzifikacije ter kakšen je vpliv diverzifikacije na tveganje portfelja. Učinkovitost mednarodne diverzifikacije je najbolj izrazita pri nepremičninskem portfelju razvitih držav.
Keywords: nestanovitnost, azijska finačna kriza, tehnološki balon, svetovna finančna kriza, ARCH, GARCH, razviti delniški trgi, delniški trg držav v razvoju
Published: 22.10.2015; Views: 675; Downloads: 99
.pdf Full text (4,97 MB)

3.
GLOBALIZACIJA IN OKUŽBENE KRIZE
Jožica Podlesek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Predstavljeno diplomsko delo izhaja iz problematike finančnih kriz, ki so v zadnjih desetletjih izjemno aktualne. Finančna kriza predstavlja skupek valutne, bančne in dolžniške krize. Razdelimo jih v tri generacije finančnih kriz. Raziskovanje je usmerjeno v raziskovanje problematike globalizacije in z njo povezanih finančnih kriz. Zaradi vse večje odprtosti gospodarstev so posebnega pomena okužbene krize, ki pomenijo prenos krize iz ene države ali regije v drugo. Namen diplomskega dela je predstaviti vplive globalizacije blagovnih in finančnih trgov ter prepletenost gospodarstev na nastanek kriz. Med drugim se osredotočimo tudi na stanje v Sloveniji in možnosti za omilitev krize. V sklepnem delu smo dokazali postavljeni hipotezi. Ugotovili smo, da globalizacija predstavlja enega izmed vzrokov za nastanek in razvoj okužbenih kriz, saj se z odpiranjem gospodarstev prenašajo ne le pozitivni, ampak tudi negativni učinki. Prav posebno mesto med okužbenimi krizami imajo male države, kot je tudi Slovenija, ki so še posebej odvisne od internacionalizacije gospodarstva in so s tem podvržene tudi okužbam iz drugih držav.
Keywords: globalizacija, finančna kriza, okužbena kriza, azijska kriza, globalna finančna kriza
Published: 19.10.2015; Views: 984; Downloads: 46
.pdf Full text (1,43 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica