1. Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije : diplomsko deloVeronika Kuralt, 2019, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem.
Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Keywords: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Published in DKUM: 05.07.2019; Views: 2207; Downloads: 223
 Full text (1,18 MB) |
2. Pravno varstvo računalniških programov s poudarkom na pomenu interoperabilnostiMatej Kraner, 2018, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko-pravno varstvo računalniških programov. V zvezi s tem ugotavlja, da glede na razlikovanje med idejnimi osnovami računalniškega programa in samim izrazom računalniškega programa, ki je varovan z avtorskimi pravicami, funkcionalnost z le-temi ni varovana, saj bi s tako širokim oziroma s takšnim načinom vrstva omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku. Na področje digitalnega gospodarstva in konkurence pa pomembno vpliva tudi obratni inženiring računalniških programov. Glede slednjega delo ugotavlja, da je dovoljeno opraviti tako imenovani obratni inženiring v širšem smislu (to je z dekompilacijo strojne kode) z namenom pridobivanja informacij (s strani zakonitega pridobitelja računalniškega programa), ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti med različnimi računalniškimi programi, vendar se tako pridobljeni podatki ne smejo uporabiti za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben. Povedano drugače, dekompilacija računalniškega programa je dovoljena, v kolikor je ta nujna za pridobitev informacij o vmesnikih in protokolih, ki so potrebni, da lahko prihaja do izmenjave podatkov med dvema programoma. Vendar je dovoljeno, da zakoniti pridobitelj računalniškega programa brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato (če ni imel dostopa do izvorne kode), da dožene ideje in načela tega programa (tako imenovano testiranje »black box«), če izvršuje dejanja, ki jih licenca dovoljuje, z namenom, da bi njegovo delovanje poustvaril v drugem programu.
Keywords: avtorsko pravo, računalniški program, interoperabilnost, patent, poslovne skrivnosti
Published in DKUM: 18.12.2018; Views: 2623; Downloads: 322
Full text (710,29 KB) |
3. Varstvo avtorske pravice v novejši slovenski sodni praksiŠpela Mežnar, Maja Ovčak Kos, 2015, professional article Abstract: Avtorici prikažeta razvoj sodne prakse s področja avtorskega prava v zadnjih desetih letih. Analiza sodne prakse pokaže, da je ključna predpostavka, ki odločilno vpliva na presojo pravnega standarda avtorskega dela, individualnost. Uveljavljeno je stališče, da manjši kot je manevrski prostor možne ustvarjenosti, večji mora biti vložek, ki je potreben za izpolnitev kriterijev iz 5. člena ZASP. Na področju vsebinskih omejitev avtorske pravice je sodna praksa razvila ustrezna, konkretna in domišljena merila, ki kažejo razumevanje za občutljivo vlogo ravnotežja med avtorsko pravico in pravicami tretjih. Čeprav je področje prenosa avtorskih pravic izredno pomembno za učinkovito izkoriščanje avtorskih del, pa je primerov s tega področja v sodni praksi relativno malo.
Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, sodna praksa
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1776; Downloads: 187
Full text (423,04 KB)
This document has many files! More... |
4. Kako avtorsko zavarovati besedo? : avtorsko pravo in konceptualna umetnostTjaša Bobek, 2015, professional article Abstract: Prispevek obravnava avtorskopravno varstvo del konceptualne umetnosti in izpostavlja probleme, ki se pri tem pojavljajo. Osredotoča se predvsem na ureditev v Republiki Sloveniji, hkrati pa analizira tudi francosko sodno prakso in teorijo, kjer izpostavlja predvsem novejši pristop, ki je naklonjen razširitvi razlage zakonskih predpostavk in holistični oceni sodobnega umetniškega dela. Avtorica zaključuje, da lahko z ločevanjem med abstraktno idejo in idejo, ki se je na ustrezen način izrazila v zunanjem svetu, uporabimo subjektiven pristop k individualnosti tudi za konceptualna umetniška dela, ki jih lahko na ta način ustrezno avtorskopravno zavarujemo.
Keywords: avtorsko pravo, konceptualna umetnost, individualna intelektualna stvaritev, individualnost, izraženost, subjektiven pristop k individualnosti, holistična ocena umetniškega dela
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1059; Downloads: 64
Full text (436,97 KB)
This document has many files! More... |
5. |
6. Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del : med avtorskopravnim monopolom in samoregulacijo v znanostiKatarina Krapež, 2014, original scientific article Abstract: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Keywords: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1107; Downloads: 45
Full text (468,59 KB) |
7. Varstvo avtorja pri sklepanju in izvrševanju avtorskih pogodb - de lege ferendaMaja Ovčak Kos, 2013, original scientific article Abstract: Tipično razmerje podrejenosti avtorja nasproti primarnemu uporabniku (založniku, radiotelevizijski organizaciji, filmskemu producentu, proizvajalcu fonogramov itd.) zahteva od pravnega reda, da poseže z ustreznimi mehanizmi in uravna moteno pogodbeno pariteto oz. da okrepi avtorjev pogajalski oz. pogodbeni položaj. Avtorica v prispevku osrednjo pozornost nameni preučevanju pomembnejših varstvenih instrumentov splošnega dela slovenskega avtorskega primarnega pogodbenega prava z vidika njihove teoretične dognanosti in praktične vrednosti. Svoje ugotovitve med drugim sklene z zakonodajnimi predlogi slovenske ureditve splošnega dela avtorskega pogodbenega prava de lege ferenda.
Keywords: primarno avtorsko pogodbeno pravo, avtorska pogodba, prenos avtorskih pravic, varstveni ukrepi za izboljšanje avtorskega pogajalskega in pogodbenega položaja
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1275; Downloads: 114
Full text (262,09 KB) |
8. Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerziElizabeta Zirnstein, 2012, original scientific article Abstract: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Keywords: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 1050; Downloads: 67
Full text (216,34 KB) |
9. Pogodbena ureditev avtorskopravnih upravičenj na arhitekturniih delihSaša Krajnc, 2011, professional article Abstract: Članek obravnava pogodbeno ureditev avtorskopravnih vprašanj v zvezi z arhitekturnimi deli kot deli uporabne umetnosti. Zanje velja, da je arhitekt kot avtor praviloma postavljen v nekoliko slabši položaj kot ostali avtorji umetniških, znanstvenih in književnih del, obenem pa ima šibkejši položaj tudi v razmerju do naročnika oz. lastnika arhitekturnega objekta, ki lahko pod določenimi pogoji prosto posega v arhitekturni objekt in ga prilagaja svojim funkcionalnim potrebam. Takšni posegi lahko za avtorja pomenijo tudi grobo kršitev njegovih moralnih avtorskih pravic in okrnitev njegovega ugleda in imena. Prav zato je za arhitekte ključnega pomena, da avtorskopravna vprašanja, ki izhajajo iz razmerja z naročnikom, podrobno opredelijo in se s tem izognejo morebitnim neželenim posegom v svoje delo ter posledičnim sporom.
Keywords: arhitektura, avtorske pravice, intelektualna lastnina, pogodbe, avtorsko pravo
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1258; Downloads: 70
Full text (125,86 KB) |
10. Avtorske pravice za knjižnično gradivo posebne vrsteZdenka Petermanec, 1999, professional article Abstract: V prispevku avtorica raziskuje rezultate ankete v fakultetnih knjižnicah na obeh slovenskih univerzah o ravnanju z gradivom, ki je rezultat izobraževalnega procesa: z diplomskimi, specialističnimi, magistrskimi in doktorskimi nalogami. Iskala je ravnovesje med slovensko avtorskopravno zakonodajo in priporočili mednarodnega bibliotekarskega združenja, med priznavanjem avtorstva in pravico biti informiran, predvsem pa jo je zanimala poštena uporaba virov, tudi na internetu.
Keywords: avtorsko pravo, visoko šolstvo, avtorske pravice, informacijska tehnologija, knjižničarstvo, fotokopiranje, Slovenija
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1376; Downloads: 68
 Link to full text |
