| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Pravna ureditev avtorskih pravic v dobi umetne inteligence: Analiza zakonodajnih praks in primerov v Republiki Sloveniji in Evropski uniji
Matevž Mandl, 2023, master's thesis

Abstract: Intelektualna lastnina že od nekdaj tesno sodeluje z razvojem novih tehnologij, zato je ključnega pomena, da se politika in zakonodajalci hitro prilagajajo, s čimer ohranijo korak z napredkom tehnologije. Razvoj umetne inteligence predstavlja potencialno pretresanje sistema intelektualne lastnine, kar postavlja pomembna vprašanja glede avtorstva, lastništva in morebitnih kršitev pravic. Obstaja prepričanje, da je za napredovanje tehnologije UI ključno, da politični določevalci ukrepajo hitro in preudarno, da zagotovijo učinkovit pravni sistem intelektualne lastnine, ki bo zmanjšal morebitne negativne družbene, etične in ekonomske posledice, hkrati pa bo sledil temeljnim vrednotam EU. Umetna inteligenca je prelomna tehnologija, ki že vpliva in še bo na številna področja človeškega delovanja, med drugim tudi na avtorsko pravo in pravo pravic intelektualne lastnine. Avtorske pravice v EU že od nekdaj pripadajo ustvarjalcem, človeškim avtorjem, ki so delo ustvarili s svojim intelektom in kreativnostjo. Širjenje in napredek UI pa povzroča številne nove izzive in vprašanja na področju avtorskih pravic pri delih, ki jih v celoti ustvari UI ali pa je uporabljena le kot orodje za ustvarjanje. EU se zaveda teh izzivov in se aktivno ukvarja s prilagajanjem svojega pravnega okvirja avtorskih pravic, da bi v svoje regulativne okvirje zaobjela tudi UI in njene vplive na ustvarjanje. Pomembno je razviti in najti uravnotežen pristop k zakonski ureditvi, ki bo spodbujal inovacije na področju UI ter obenem ščitil pravice ustvarjalcev in vseh ostalih deležnikov.
Keywords: Intelektualna lastnina, avtorske pravice, umetna inteligenca, zakonodaja
Published in DKUM: 20.11.2023; Views: 245; Downloads: 52
.pdf Full text (860,52 KB)

2.
Licenčna pogodba v teoriji in praksi
Jon Bonajo, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Danes si poslovanja podjetja brez strojne in programske opreme sploh ne moremo več predstavljati. Podjetja vedno bolj intenzivno investirajo v digitalizacijo poslovanja, saj se zavedajo njenega pomena pri zagotavljanju konkurenčne prednosti. Zaradi ogromnega povpraševanja po inovativni programski opremi, se je na trgu znatno povečalo tudi število programerskih podjetji. Zavedati se moramo, da je programska koda zelo zahtevna za napisati in zelo enostavna za kopiranje. To je tudi razlog, da podjetja vedno več pozornosti namenjajo licenčnim pogodbam, kot učinkovitemu sredstvu pri zaščiti intelektualne lastnine, predvsem avtorskih pravic in patentov. Obstaja več različnih tipov kot tudi modelov licenčnih pogodb, zato je za dajalca licence ključno, da analizira vse možnosti in zavzame pravo strategijo distribucije svojega produkta.
Keywords: Licenčna pogodba, programska oprema, licenčni modeli, patent, avtorske pravice.
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1151; Downloads: 111
.pdf Full text (651,79 KB)

3.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, master's thesis

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published in DKUM: 11.12.2020; Views: 1079; Downloads: 145
.pdf Full text (890,27 KB)

4.
Glosar akademske integritete
Loreta Tauginienė, Inga Gaižauskaitė, Irene Glendinning, Július Kravjar, Milan Ojsteršek, Laura Ribeiro, Tatjana Odiņeca, Franca Marino, Marco Consentino, Shiva Sivasubramaniam, Tomáš Foltýnek, 2018, scientific terminological dictionary, encyclopaedia or topical lexicon

Abstract: Glosar služi kot osnova za nadaljnje razumevanje akademske integritete skozi usvajanje novih terminov in spoznavanje starih terminov v novem kontekstu. Potreba po takšnem dokumentu se je kazala v raznolikosti splošno veljavnih terminov, uporabljanih v različnih kontekstih, zato smo v tem smislu skušali dogovoriti njihov skupen pomen. Glosar bi lahko bil v pomoč nacionalnim varuhom oz. varuhinjam človekovih pravic, sodni oblasti, nadzornikom skladnosti, vodjem raziskovalnih projektov in organom na univerzah, ter seveda študentom, poslovnemu sektorju in ostalim.
Keywords: glosar, akademska integrireta, plagiarizem, etika, raziskovanje, akademska kršitev, akademsko pisanje, avtorske pravice
Published in DKUM: 13.10.2019; Views: 1837; Downloads: 82
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
Boj proti digitalnemu piratstvu na področju glasbene industrije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Lazar, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dejstvo je, da je glasba na takšen ali drugačen način del našega vsakdana. Internet in z njim selitev glasbe v oblak pa lahko vodita do uporabe piratskih kopij. K temu nedvomno veliko prispevajo tudi organi pregona, ki z aktivnostjo oz. pasivnostjo omogočajo tovrstno pretakanje glasbe. Tovrstna sklepanja so nas spodbudila k raziskovanju, kaj dejansko vodi k dejavnikom vpliva na področju uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Glede na to, da je na slovenskem področju malo znanstvene literature s področja poznavanja in rabe piratskih kopij v glasbeni industriji, smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli raziskavo med posamezniki, ki jih obravnavana tematika zanima, oz. posamezniki, ki so vpeti v področje glasbene industrije (N = 84). Anketni vprašalnik smo razposlali preko Facebooka, vsak pa je imel možnost, da posreduje anketo naprej. Na podlagi rezultatov smo potrdili vseh šest postavljenih hipotez. Prišli smo do ugotovitev, da se tisti, ki bolje poznajo področje avtorskih pravic, bolj pogosto odločijo za nakup glasbenih izdelkov. Anketiranci, ki bolj pogosto kupijo glasbeni izdelek, pa se bolje zavedajo posledic uporabe piratskih kopij v glasbeni industriji. Ugotovili smo tudi, da anketiranci, ki pogosto prenašajo nezakonito glasbo s spleta, manj pogosto kupujejo glasbene izdelke v fizični obliki. Nasploh pa ugotavljamo, da so v Sloveniji piratske kopije tako rekoč dostopne vsakomur, ki ima dostop do interneta. Ugotovitve tega diplomskega dela so pomembne za odločevalce, ki bodo krojili usodo glasbenih izdelkov v digitalni obliki. Gre za tematiko, ki ji bo treba v prihodnosti posvetiti več pozornosti, tako s strokovnega kot tudi z znanstvenega vidika.
Keywords: diplomske naloge, digitalno piratstvo, glasbena industrija, avtorske pravice, pretakanje
Published in DKUM: 27.06.2019; Views: 1085; Downloads: 123
.pdf Full text (532,13 KB)

6.
Varstvo avtorske pravice v novejši slovenski sodni praksi
Špela Mežnar, Maja Ovčak Kos, 2015, professional article

Abstract: Avtorici prikažeta razvoj sodne prakse s področja avtorskega prava v zadnjih desetih letih. Analiza sodne prakse pokaže, da je ključna predpostavka, ki odločilno vpliva na presojo pravnega standarda avtorskega dela, individualnost. Uveljavljeno je stališče, da manjši kot je manevrski prostor možne ustvarjenosti, večji mora biti vložek, ki je potreben za izpolnitev kriterijev iz 5. člena ZASP. Na področju vsebinskih omejitev avtorske pravice je sodna praksa razvila ustrezna, konkretna in domišljena merila, ki kažejo razumevanje za občutljivo vlogo ravnotežja med avtorsko pravico in pravicami tretjih. Čeprav je področje prenosa avtorskih pravic izredno pomembno za učinkovito izkoriščanje avtorskih del, pa je primerov s tega področja v sodni praksi relativno malo.
Keywords: avtorsko pravo, avtorske pravice, sodna praksa
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 1463; Downloads: 154
.pdf Full text (423,04 KB)
This document has many files! More...

7.
8.
Sodobni izzivi pravnega varstva znanstvenih del : med avtorskopravnim monopolom in samoregulacijo v znanosti
Katarina Krapež, 2014, original scientific article

Abstract: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Keywords: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Published in DKUM: 02.08.2018; Views: 936; Downloads: 38
.pdf Full text (468,59 KB)

9.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Keywords: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Published in DKUM: 01.08.2018; Views: 936; Downloads: 60
.pdf Full text (216,34 KB)

10.
Pogodbena ureditev avtorskopravnih upravičenj na arhitekturniih delih
Saša Krajnc, 2011, professional article

Abstract: Članek obravnava pogodbeno ureditev avtorskopravnih vprašanj v zvezi z arhitekturnimi deli kot deli uporabne umetnosti. Zanje velja, da je arhitekt kot avtor praviloma postavljen v nekoliko slabši položaj kot ostali avtorji umetniških, znanstvenih in književnih del, obenem pa ima šibkejši položaj tudi v razmerju do naročnika oz. lastnika arhitekturnega objekta, ki lahko pod določenimi pogoji prosto posega v arhitekturni objekt in ga prilagaja svojim funkcionalnim potrebam. Takšni posegi lahko za avtorja pomenijo tudi grobo kršitev njegovih moralnih avtorskih pravic in okrnitev njegovega ugleda in imena. Prav zato je za arhitekte ključnega pomena, da avtorskopravna vprašanja, ki izhajajo iz razmerja z naročnikom, podrobno opredelijo in se s tem izognejo morebitnim neželenim posegom v svoje delo ter posledičnim sporom.
Keywords: arhitektura, avtorske pravice, intelektualna lastnina, pogodbe, avtorsko pravo
Published in DKUM: 31.07.2018; Views: 1101; Downloads: 60
.pdf Full text (125,86 KB)

Search done in 3.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica