| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 15
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Zaščita in izkoriščanje avtorskih del v izobraževanju ter posledice njihovih kršitev
Katja Vajksler, 2020, master's thesis

Abstract: Ustvarjalne dosežke je treba zavarovati in primerno nagraditi ter ljudi tako stimulirati k nadaljnjemu ustvarjanju. Avtorsko in sorodne pravice v Republiki Sloveniji ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah. Na osnovi zakona se ustvarjalna dela, tudi s področja izobraževanja, uvrščajo med avtorska dela. Avtorskopravno varstvo vključuje stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene. Vsako avtorsko delo mora izpolnjevati pet osnovnih predpostavk. Te predpostavke so, da mora delo biti stvaritev, biti mora s področja književnosti, znanosti ali umetnosti, biti mora rezultat duhovnega izražanja, kar pomeni, da se morajo v njem odražati avtorjeve misli in občutki, izraženo mora biti na način, ki je človeku zaznaven, in mora biti individualno. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah navaja odprto listo primerov, ki so najbolj tipični za avtorska dela. Na področju izobraževanja poznamo avtorska dela, ki jih v času izobraževanja ustvarijo učenci in študenti, in tista, ki jih za namene poučevanja ustvarijo učitelji in profesorji. Na nižjih stopnjah izobraževanja, na primer v osnovnih in srednjih šolah, je bolj malo del, ki bi kazala tolikšno mero ustvarjalnosti, da bi lahko izpolnjevala osnovne predpostavke avtorskega dela, na univerzah pa se od študentov zahteva, da za namene študija ustvarijo dela, ki pogosto izpolnjujejo vse predpostavke. Tipični primeri takih del so diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Na drugi strani pa so tista avtorska dela, ki jih ustvarijo profesorji za namene poučevanja, najbolj tipični primer tega pa so predavanja. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah govorjena dela in s tem predavanja izrecno uvršča med avtorska. Pri delih profesorjev se pojavijo tudi vprašanja, ali so izpitna vprašanja avtorska dela. Pri vseh delih je treba paziti, da kroga avtorskih del ne širimo umetno, ne smemo pa jih avtomatično izločiti. Zaradi tega bo treba v vsakem posameznem primeru ocenjevati izpolnjenost osnovnih predpostavk avtorskega dela. Zakon o avtorski in sorodnih pravicah za namene izobraževanja določa izjeme od avtorske pravice. Uporaba avtorskih del je za namene izobraževanja prosta in avtorjevo dovoljenje za uporabo ni potrebno. Ob takšni uporabi pa je treba navesti vir in avtorstvo dela, saj se v nasprotnem primeru znajdemo na področju kršitev avtorskih pravic. Pri omejitvah gre za iskanje ravnotežja med interesi avtorja in družbenimi interesi do pretoka informacij in dostopa do znanja. Omejitve so dopustne le v razumni meri in v okviru predvidenega namena, primeri pa morajo biti določeni z zakonom. Prosta uporaba za namene pouka študentom dopušča uporabo avtorskih del, ne da bi se ti morali veliko ukvarjati z avtorskih pravom. Države članice Evropske unije pa ne določajo enakih omejitev avtorske pravice za namene izobraževanja, kot jih določa slovenski avtorski zakon.
Keywords: avtorska pravica, izobraževanje, izjeme od avtorske pravice, kršitve avtorskih pravic
Published: 11.12.2020; Views: 302; Downloads: 45
.pdf Full text (890,27 KB)

2.
Priobčitev javnosti v avtorskem pravu v praksi sodišča evropske unije
Veronika Kuralt, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava pravico do javne priobčitve del skozi pravne akte in sodno prakso Sodišča EU. V skladu z Direktivo 2001/29 pravica do priobčitve javnosti zajema vsako oddajanje ali retransmisijo dela v javnosti, ki ni prisotna na kraju izvora priobčitve, po žici ali brez, vključno z radiodifuznim oddajanjem. Sodišče EU je v pojem javne priobčitve vpeljalo več meril, ki so mu služila kot pravilo za določitev, ali gre v posamezni obravnavani zadevi za javno priobčitev del ali ne. Pri določenih merilih je Sodišče EU ubralo neko svojstveno razlago, kaj naj bi določeno dejanje z vsemi okoliščinami v okviru določenega merila pravzaprav pomenilo. Vsa merila so se nesistematično snovala s prakso Sodišča EU, ne da bi pri tem izhajala iz teoretičnih pravnih podlag ali oprijemljivih kazalnikov. Kriterij nove javnosti in dejanje hiperpovezav, trenutno veljata za najbolj sporna konstrukta Sodišča EU, katere pravni obstoj je prerekan iz več razlogov. Sodišče EU pri svojem utemeljevanju, nove javnosti, naredilo odmik pri razlagi posameznih določb pravnih aktov na katerih je gradilo temelje nadaljnjega sojenja. Koncept nove javnosti nima prav pozitivnega pridiha nekega trdnega kriterija, s katerim bi lahko določili priobčitev javnosti. Podobno usodo delijo hiperpovezave, ki sicer niso opredeljene kot kriterij priobčitve javnosti, vendar pa so zajete kot dejanje, ki priobči zaščiteno delo javnosti. Ugotavlja se, da je potrebno tudi hiperpovezave izločiti iz priobčitve javnosti. Posledice teh nejasnosti rezultirajo v neenaki sodni praksi pojma javne priobčitve.
Keywords: avtorsko pravo, avtorska pravica, javna priobčitev del, priobčitev, javnost, nova javnost, hiperpovezave, Direktiva 2001/29, Sodišče EU, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah
Published: 05.07.2019; Views: 921; Downloads: 111
.pdf Full text (1,18 MB)

3.
Čezmejna prenosljivost storitev spletnih vsebin na notranjem trgu Evropske unije
Leon Lah, 2018, undergraduate thesis

Abstract: V zadnjem obdobju eksponentne rasti pomena interneta in z njim povezanih novonastalih storitev se pojavljajo nove potrebe in zahteve njegovih uporabnikov. Ena pomembnejših funkcij interneta je tudi distribucija raznih avdiovizualnih spletnih vsebin, kot so e-knjige, filmi, igre, glasba in športni prenosi. Državljan poljubne države članice Evropske unije, ki je naročnik določene storitve spletnih vsebin in se začasno nahaja v drugi državi članici Evropske unije, želi tudi tam imeti dostop do storitev spletnih vsebin, za katere je plačal v svoji domači državi oz. državi članici prebivališča, kar je skladno z idejo notranjega trga. V takšnih primerih so do zdaj v Evropski uniji nastajale težave, saj dostop v drugi državi članici pogosto ni bil omogočen. Glavni vzrok za to je v teritorialni naravi avtorske pravice in sorodnih pravic, zaradi česar ponudniki spletnih storitev slednje ponujajo zgolj na določenih trgih. Podeljevanje ekskluzivnih pravic prenosa vsebin ponudnikom storitev je skladno z obstoječo evropsko zakonodajo in varuje imetnike avtorskih pravic in sorodnih pravic pred izpadom dohodka in spodbuja kulturno raznolikost ter prilagoditev storitev spletnih vsebin posameznim trgom. Rešitev omenjenega problema sta Evropski parlament in Svet Evropske unije sprejela z uredbo o čezmejni prenosljivosti storitev spletnih vsebin na notranjem trgu. Z njo je vzpostavljena pravna fikcija, po kateri se šteje, da zagotavljanje dostopa do storitev spletnih vsebin poteka le v naročnikovi državi članici prebivališča, čeprav se naročnik začasno nahaja v drugi državi članici. S to uredbo Evropska unija sledi ciljem za razvoj strategije za enotni digitalni trg. Uredba naročniku storitev spletnih vsebin v eni izmed držav članic omogoča, da bo do teh vsebin lahko dostopal tudi, ko se bo nahajal v drugi državi članici, hkrati pa uredba varuje interese imetnikov pravic in ponudnikov storitev.
Keywords: storitve spletnih vsebin, notranji trg, čezmejna prenosljivost, uredba, avtorska pravica
Published: 03.12.2018; Views: 1244; Downloads: 53
.pdf Full text (609,30 KB)

4.
IX. posvet Pravo in ekonomija: Avtorska dela na univerzi
2017, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences)

Abstract: Zaposleni in študenti na univerzah se srečujejo s številnimi težavami, povezanimi z avtorskimi deli, ki nastanejo tekom pedagoškega, raziskovalnega in izobraževalnega procesa. Zbornik združuje različne prispevke, ki so povezani s to tematiko: od poskusa opredelitve avtorskih del zaposlenih, ki nastanejo v delovnem razmerju; analize dopustnega reproduciranja v okviru vsebinskih omejitev avtorskih pravic; digitalizacije avtorskih del in njihovega posredovanja za namene izobraževanja; opredelitve akademskega plagiata; analize predloga direktive o avtorski pravici na digitalnem trgu, ki ima vpliv tudi na razmerja na univerzi; do analize kakovosti znanstvenih revij, v katerih zaposleni na univerzi objavljajo svoja znanstvena dela, in s tem povezanim odprtim dostopom do vsebine teh revij; ter možnosti napovedovanja uspešnosti študentov s poudarkom na avtorskopravnem varstvu zbirke podatkov ter varstvu osebnih podatkov študentov. Temeljna ugotovitev je, da težavam, s katerimi se univerza, njeni zaposleni in študenti soočajo v povezavi z različnimi avtorskopravnimi vprašanji, botrujejo nejasna pravna pravila in njihova nezadostna prilagojenost sodobni tehnologiji. Posledično bi bilo treba postaviti jasnejša pravila glede opredelitve avtorskih del, ki sodijo med dela, ki jih zaposleni na univerzi, ustvarijo v delovnem razmerju, po drugi strani pa vsebinske omejitve avtorskih pravic spremeniti tako, da bodo za namene izobraževanja prilagojene sodobnejšim tehnikam poučevanja.
Keywords: avtorska pravica, univerza, delovno razmerje, akademski plagiat, reproduciranje, prosta uporaba, odprt dostop, digitalni trg
Published: 08.12.2017; Views: 1167; Downloads: 109
.pdf Full text (3,09 MB)
This document has many files! More...

5.
Mednarodna pristojnost v sporih zaradi kršitev avtorske pravice - pomen odločbe SEU v zadevi Pinckney proti KDG Mediatech
Ožbe Brezovec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se nanaša na člen 7(2) BU Ia glede mednarodne pristojnosti v sporih zaradi kršitev avtorske pravice ter analizo zadeve Pinckney. Gre za delikte v zvezi z nepogodbeno odgovornostjo po BU Ia, ki se razlagajo (evro)avtomno, torej neodvisno od morebitnih interpretacij po pravu posameznih držav članic. Tožnik ima vselej možnost po pravilu splošne pristojnosti (actor sequitor forum rei) tožiti pred sodiščem države članice, kjer ima toženec domicil, lahko pa se odloči, da bo spor sprožil tudi po pravilih posebne pristojnosti, ki so za delikte in kvazidelikte določene v členu 7(2) BU Ia in sicer, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka. Odločba SEU v zadevi Pinckney ki močno poseže v temeljno načelo interpretacije BU Ia o restriktivni razlagi izjem od splošne pristojnosti. SEU je v zadevi Pinckney kot zadosten kriterij za določitev mednarodne pristojnosti določilo dostopnost spletne strani. S tako odločitvijo je odstopilo od sodne prakse SEU. Prav tako je odločilo, da je mednarodno pristojnost mogoče utemeljiti na podlagi škodne posledice, ki jo je storila tretja oseba, ki je domnevno ravnala skupaj s toženo stranko, kar je v nasprotju z odločbo SEU v zadevi Melzer. Zavrnilo je tudi test neposredne dejavnosti kot kriterij vzpostavljen iz zadev Pammer in Hotel Alpenhof, po katerem bi morali usmerjati dejavnost v določeno državo članico, da bi lahko pred njenim sodiščem sprožil spor. Sam kriterij dostopnosti spletne strani ogroža razširitev forum shoppinga, saj se dejansko spor lahko sproži v katerikoli državi članici, kjer je mogoče dostopati na dotično spletno stran.
Keywords: Pinckney, Shevill, Pez Hejduk, Bruseljska uredba Ia, avtorska pravica, forum shopping, kraj škodljive posledice
Published: 21.09.2017; Views: 882; Downloads: 92
.pdf Full text (568,67 KB)

6.
TEHNIČNI UČINEK IN PATENTIRANJE RAČUNALNIŠKE PROGRAMSKE OPREME
Peter Felicijan Zorko, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava tematiko patentiranja računalniško izvedenih izumov s poudarkom na možnosti njihovega patentiranja v Evropi. Pojasni pojem programskih patentov in predstavi evropski, slovenski in ameriški sistem patentiranja. Naloga vsebuje tudi intervju z g. Stanislavom Kalužo z Urada za intelektualno lastnino Republike Slovenije.
Keywords: Programski patent, patent, ameriški patentni sistem, evropska patentna konvencija, intelektualna lastnina, avtorska pravica, tehnični učinek
Published: 28.07.2015; Views: 2561; Downloads: 324
.pdf Full text (1,06 MB)

7.
PRAVNO VARSTVO PODATKOVNIH BAZ
Oskar Letonja, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Organiziranje informacij predstavlja v današnjem času temelj učinkovitega izvajanja poslovnega procesa in sprejemanja pravilnih poslovnih odločitev. Podatkovne baze predstavljajo orodje za organiziranje informacij. Predmetno delo opisuje specifične vidike podatkovnih baz kot intelektualnih stvaritev, pri čemer je izpostavljen vidik izdelave podatkovnih baz, tako iz tržnega vidika, kot tudi iz stališča pravic izdelovalcev in uporabnikov. Podatkovne baze so tako predmet konkurenčnega prava, pogodbenega prava, avtorskega prava ter sui generis pravice izdelovalcev podatkovnih baz. Tematiko spremljajo argumentacije tujih sodišč, na podlagi katerih lahko zaključimo, da nudi vsaka od teh oblik pravnega varstva določeno stopnjo pravne varnosti, vendar pa imajo te oblike v praksi pogosto težave z nudenjem zadovoljive oblike pravnega varstva, zaradi svojih specifičnih predpostavk.
Keywords: Podatkovne baze, avtorska pravica, sui generis pravica, konkurenčno pravo, znatnost naložbe, količinski/kakovostni vidik naložbe
Published: 19.02.2015; Views: 2375; Downloads: 166
.pdf Full text (1,01 MB)

8.
PROBLEMATIKA PRIVATNEGA REPRODUCIRANJA KOT OMEJITVE AVTORSKE PRAVICE
Nina Bezjak, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V pričujočem delu ugotavljamo, da je pravica reproduciranja najpomembnejša avtorska pravica, obseg zaščite avtorskih pravic pa se je postopoma razširjal in tako le-ta danes vključuje tudi primere, kadar reprodukcija ni identična originalu. V jedru diplomskega dela spoznamo, da reprodukcijo srečamo v različnih oblikah in obsegih, izjemno pomembno pa je tudi poudariti, da je odplačnost, neodplačnost reproduciranja ali uporaba kopij glede avtorjevih pravic nepomembna. Pred samim zaključkom dela spoznamo še t. i. tristopenjski test, katerega slovensko različico – štiristopenjski test – ureja ZASP v 46. členu, pri čemer gre za dodatna pravila, ki vsebinsko omejujejo avtorsko pravico.
Keywords: Reprodukcija, omejitev reproduciranja, avtorska pravica, gospodarski interesi avtorja, tristopenjski test, štiristopenjski test, cilji reprodukcije.
Published: 15.12.2014; Views: 1985; Downloads: 233
.pdf Full text (746,56 KB)

9.
ZAGOTAVLJANJE VARSTVA AVTORSKIH PRAVIC NA INTERNETU
Tea Kiralj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko avtorskih pravic na internetu. Obravnava načine zagotavljanja varstva avtorskih pravic na internetu, problematiko glede varstva uporabnikov in načine preganjanja kršiteljev na svetovnem spletu. Bralca seznanja s splošnimi pojmi avtorskega prava in zakonodaje, povezane z računalniškimi programi, ter pomembnimi internetnimi pravnimi viri. Prav tako predstavlja internetno storitev za izmenjavo vsebin (t. i. P2P), preko katere tudi prihaja do internetnega piratstva in zlorab ter obravnava učinkovitost varstva avtorskih pravic na internetu, ki je predstavljena skozi statistične podatke nadzora programske opreme v Sloveniji v primerjavi s podobnimi podatki v Nemčiji. Ugotoviti je mogoče, da se v Sloveniji izvaja nadzor varstva avtorskih pravic le na področju programske opreme nad pravnimi osebami, ki ga izvaja Tržni inšpektorat (TIRS). Nadzor nad fizičnimi osebami se zaenkrat ne izvaja, kljub urejeni zakonodaji. V Nemčiji je situacija drugačna, saj organi nadzora preganjajo pravne in fizične osebe.
Keywords: Avtorsko pravo, avtorska pravica, internetno piratstvo, P2P, učinkovitost nadzora, programska oprema.
Published: 06.08.2014; Views: 1477; Downloads: 355
.pdf Full text (2,38 MB)

10.
AVTORSKE PRAVICE NA PODROČJU DISTRIBUCIJE GLASBE TER RAZSEŽNOSTI SPORAZUMA ACTA
Manuela Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Digitalizacija in množična uporaba interneta sta močno vplivali tudi na glasbeno industrijo, saj je z njuno pomočjo nelegalna distribucija glasbe postala še bolj razširjena. Problem so zakonodajalci po vsem svetu poskušali omejiti s sprejetjem novih zakonodaj, med drugim tudi s spornim sporazumom ACTA. Ta naloga v začetku opredeli glasbeno industrijo, predstavi probleme s katerimi se srečuje avtorska zakonodaja na področju spleta, ter podrobneje opiše spletno piratstvo, ki je v glasbeni industriji zelo pogosto. V nadaljevanju definira avtorsko delo in predstavi pravno varstvo avtorskih pravic s področja glasbe v Sloveniji, ter sporazum ACTA, ki ga podrobneje analizira na mestih, ki so sporna. Naloga se sklene s predstavitvijo poslovnih modelov s katerimi posamezne produkcijske hiše in ponudniki glasbenih storitev poskušajo zaobiti kršenje avtorskih pravic s področja glasbe.
Keywords: Avtorska pravica, glasbena industrija, piratstvo, sporazum ACTA
Published: 15.04.2013; Views: 2553; Downloads: 240
.pdf Full text (1,11 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica