1. Strukturna vloga avtomobilske industrije v nemškem in kitajskem gospodarstvuMark Čegovnik, 2025, master's thesis Abstract: V zadnjih desetletjih se je avtomobilska industrija znašla v središču preobrazbe, katere temeljni značilnosti sta postopni umik tradicionalnih pogonov in uveljavljanje elektrifikacije kot osrednjega razvojnega stebra. V ospredju tega prehoda sta tudi Nemčija in Kitajska, ki predstavljata dve različni strategiji soočanja s skupnimi izzivi, kot so podnebna kriza, tehnološke spremembe in potreba po večji energetski neodvisnosti. Nemčija je ubrala postopno pot, ki temelji na ohranjanju industrijske stabilnosti, vlaganju v prehodne tehnologije, kot so hibridni sistemi, in tesnem sodelovanju s tradicionalnimi proizvajalci. Kitajska pa je razvila izrazito sistemski in centralno usmerjen pristop, ki temelji na pospešeni elektrifikaciji, nacionalni strateški usmeritvi in razvoju lastne visokotehnološke infrastrukture.
Čeprav izhajata iz različnih institucionalnih in gospodarskih okolij, obe državi zasledujeta skupno vizijo zmanjševanja emisij in vzpostavitve trajnostnih prometnih sistemov. Primerjalna analiza kaže, da poti do okoljske in tehnološke tranzicije niso univerzalne, temveč so odvisne od politične volje, strateškega načrtovanja in sposobnosti prilagajanja industrijskih politik. Elektrifikacija vozil se tako izkazuje ne le kot tehnološka sprememba, temveč kot širši družbeni, gospodarski in razvojni proces, ki bo dolgoročno preoblikoval razmerja moči v globalni avtomobilski industriji. V nadaljevanju magistrskega dela bo ta primerjalni okvir nadgrajen z empirično analizo, ki bo temeljila na input-output tabeli. S tem pristopom bo mogoče podrobneje ovrednotiti neposredne in posredne gospodarske učinke elektrifikacije prometa v obeh državah, zlasti skozi prizmo medsektorskih povezav in vpliva na širšo industrijsko strukturo.
Keywords: avtomobilska industrija, elektrifikacija, pogonske tehnologije, medsektorske povezave, input-output analiza
Published in DKUM: 02.12.2025; Views: 0; Downloads: 15
 Full text (2,15 MB) |
2. Zeleno zavajanje podjetij v avtomobilski industriji na globalnem nivojuSrečko Stramšak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava pojav zelenega zavajanja (greenwashinga) v avtomobilski industriji, kjer podjetja pogosto uporabljajo okoljske trditve kot orodje za ustvarjanje trajnostne podobe, ki ni nujno skladna z dejanskimi praksami. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi zelenega marketinga, regulativni okvirji ter vloga potrošnikov pri zaznavanju okoljske verodostojnosti blagovnih znamk. Osrednji del raziskave temelji na analizi izbranih avtomobilskih proizvajalcev, pri čemer se ugotavlja, da so zelene trditve pogosto selektivne, nepodprte z objektivnimi dokazi ali zavajajoče glede prihodnjih namenov podjetij. Ugotovitve kažejo tudi na negativni vpliv zaznanega greenwashinga na zaupanje potrošnikov ter poudarjajo pomen regulacije in transparentne komunikacije. V zaključku naloga potrdi povezavo med dejanskimi trajnostnimi praksami in verodostojno okoljsko komunikacijo ter nakaže možnosti za nadaljnje raziskave in izboljšave zakonodajnega okvira.
Keywords: greenwashing, avtomobilska industrija, okoljska komunikacija, električna vozila, trajnostni marketing, regulacija.
Published in DKUM: 09.10.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,01 MB) |
3. Primerjalna študija rasti podjetij skozi različne faze razvoja: start-up faze, konsolidacija, globalizacijaDomen Babič, 2025, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv različnih faz razvoja podjetij na njihovo rast v avtomobilski industriji, eni najpomembnejših svetovnih gospodarskih panog. Avtomobilska industrija je ključna za svetovno gospodarstvo, saj zaposluje milijone ljudi in ustvarja velik delež svetovnega bruto proizvoda.
V teoretičnem delu naloge raziskujemo kvantitativno in kvalitativno rast podjetij ter razločujemo med organskimi in anorganskimi strategijami rasti. V aplikativnem delu analiziramo tri avtomobilska podjetja, ki se nahajajo v različnih fazah razvoja in uporabljajo različne strategije rasti. S konkurenčno in SWOT analizo ocenjujemo finančno stanje podjetij ter preučujemo prednosti in izzive, s katerimi se soočajo. Na podlagi rezultatov analiz podamo priporočila o najustreznejši strategiji rasti za avtomobilsko industrij
Keywords: rast podjetja, avtomobilska industrija, razvojne faze, poslovne strategije, konkurenčna analiza, SWOT analiza
Published in DKUM: 28.08.2025; Views: 0; Downloads: 48
Full text (2,26 MB) |
4. Konkurenčnost nemškega gospodarstvaPatrik Obrovnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Nemčija, ki velja za eno najmočnejših svetovnih gospodarstev, si prizadeva ohranjati in povečevati konkurenčnost na svetovnem trgu s strateškimi investicijami v digitalizacijo in avtomatizacijo, kar je še posebej opazno v avtomobilski industriji. Zlasti slednja, ki predstavlja enega ključnih sektorjev nemškega gospodarstva, se spopada z izzivi prehoda na električna vozila in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Kljub temu nemška podjetja vlagajo v razvoj inovativnih tehnologij, ki bi jim omogočile izpolnjevati okoljske standarde ter ohranjati konkurenčno prednost. To vključuje razvoj električnih vozil, trajnostne mobilnosti in prizadevanja za zmanjšanje emisij, kar prispeva k ohranjanju vodilne vloge Nemčije v avtomobilski industriji. Kljub prizadevanjem nemške avtomobilske industrije za izboljšanje lastne konkurenčnosti pa v zadnjih letih ta zaostaja predvsem za kitajskimi tekmeci.
Keywords: nemško gospodarstvo, avtomobilska industrija, konkurenčnost
Published in DKUM: 18.11.2024; Views: 0; Downloads: 36
Full text (1,29 MB) |
5. Trajnostno mednarodno poslovanje v avtomobilski industrijiUroš Veselić, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu obravnavamo vključevanje trajnosti v mednarodne poslovne strategije avtomobilskega sektorja. Osredotočamo se na vodilne avtomobilske proizvajalce in njihove inovacije na področju razvoja električnih vozil, zmanjševanja ogljičnega odtisa v dobavnih verigah ter sprejemanja načel krožnega gospodarstva. Z analizo proučujemo izzive in priložnosti, s katerimi se ta podjetja soočajo pri prizadevanju za uravnoteženje dobičkonosnosti in okoljske odgovornosti. V diplomskem delu preverjamo, ali je učinkovito vključevanje trajnostnih praks v globalno poslovanje avtomobilskih podjetij ključno za dolgoročno uspešnost industrije ter za reševanje globalnih okoljskih izzivov.
Keywords: mednarodno poslovanje, trajnost, večnacionalne korporacije, avtomobilska industrija, ESG cilji
Published in DKUM: 16.10.2024; Views: 0; Downloads: 34
Full text (1,78 MB) |
6. Pariteta kupne moči v izbranih državah z rastočo avtomobilsko proizvodnjoLuka Žerjav, 2024, master's thesis Abstract: Avtomobilska industrija v globalnem gospodarstvu predstavlja eno izmed najpomembnejših industrij, saj združuje številne industrije, ki tvorijo globalno mrežo številnih podjetij, ki jih pod skupno streho združujejo OEM. Spremembe so trenutno znotraj avtomobilske industrije edina stalnica. S tem mislimo tako na globalizacijski proces, ki je avtomobilsko industrijo zaznamoval pred desetletji, kakor tudi na trende elektrifikacije, vključevanja umetne inteligence v proizvodni proces in končni produkt - avtomobil, spremembah potrošniških navad posameznikov in strukturne spremembe na trgu avtomobilov. V zadnjem obdobju lahko opazujemo počasen trend stagniranja uveljavljenih držav, ki krojijo usodo avtomobilske industrije že več desetletij. Prav zaradi teh sprememb v ospredje prihajajo nove države, ki so predstavljala gonilno silo v času globalizacijskega procesa. V mednarodni trgovini so se tako vzpostavile nove povezave, ki so na prvi pogled morda neznačilne in so bile pred desetletji težko predstavljive. Prav zaradi številnih povezav v mednarodni trgovini in vzpona na avtomobilskem trgu nas je v našem magistrskem delu zanimalo, ali pariteta kupne moči za Kitajsko, Indijo, Brazilijo, Južno Korejo in Turčijo velja. Testiranje paritete kupne moči je v zadnjem obdobju med številnimi avtorji zelo priljubljeno. Proces preverjanja paritete kupne moči smo razdelili na dva dela, sprva prikaz linijskega grafikona logaritma realnega deviznega tečaja posamezne izbrane države, v drugi fazi pa smo se poslužili bolj formalnih oblik testiranja paritete kupne moči. Odločili smo, da pariteto kupne moči za izbrane države preverimo s testi stacionarnosti in kointegracije. V primeru testiranja stacionarnosti smo se odločili, da uporabimo razširjeni Dickey Fullerjev (ADF) Test in Kwiatkowski, Phillip, Schmidt in Shinov (KPSS) test. V primeru testiranja kointegracije pa smo se odločili za uporabo Engle Grangerjevega testa. Za bazni valuti smo izbrali USD in EUR. Analiza temelji na mesečnih podatkih med januarjem 2000 in decembrom 2022. Rezultati testiranj so pokazali, da pariteto kupne moči v primeru izbire USD kot referenčne valute delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Kitajske, Indije in Turčije, v primeru izbire EUR kot referenčne valute pa lahko pariteto kupne moči delno potrdimo v primeru Južne Koreje, Indije in Turčije.
Keywords: avtomobilska industrija, globalni trendi v avtomobilski industriji, države v razvoju, pariteta kupne moči, stacionarnost, testi enotskega korena, kointegracija
Published in DKUM: 08.10.2024; Views: 0; Downloads: 50
Full text (3,29 MB) |
7. Avtomatizacija varjenja izdelka na varilnem robotu : diplomsko deloDavid Brečko, 2024, undergraduate thesis Abstract: V modernem času se v avtomobilski industriji trend robotizacije veča vsak dan. Zagotavlja bolj konstantno in nemoteno izdelavo, za nadzor je potrebnih le nekaj delavcev. V podjetju BNM funkcijo robotskega varjenja trenutno opravlja varilni robot Cloos, za katerega podjetje želi avtomatizirati čim več izdelkov. Ostalo je le še nekaj izdelkov, ki se varijo ročno.
V diplomski nalogi je predstavljena avtomatizacija robotskega varjenje za izdelka A 425 610 14 53 in A 425 610 15 53. Opisana je primerjava v času ročnega varjenja in robotskega varjenje, kvaliteti in izgledu varov. Predstavljena je nova konstrukcija za robotsko varjenje in postopek konstruiranja in izdelave nove varilne priprave.
Keywords: varjenje, varilna priprava, prilagoditev, modeliranje, konstruiranje, robot, varilni robot, robotizacija, avtomatizacija, normiranje, BNM, avtomobilska industrija
Published in DKUM: 30.09.2024; Views: 0; Downloads: 60
Full text (10,90 MB) |
8. Inovacije poslovnih modelov v avtomobilski industrijiMatic Buzeti, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na raziskovanje ene najpomembnejših transformacij v sodobni avtomobilski industriji – prehoda na električna vozila in trajnostno mobilnost. Avtomobilska industrija se sooča z velikimi pritiski za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, zaradi česar so proizvajalci avtomobilov prisiljeni spremeniti svoje poslovne modele, da ostanejo konkurenčni in relevantni na trgu. V tem kontekstu smo v tem delu preučili podjetje Volkswagen, enega izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev avtomobilov, ki se je prav tako znašel na tej prelomni točki.
Volkswagen se je po tej točki znašel na položaju, kjer je bila sprememba nujna za ponovno pridobitev zaupanja potrošnikov in izboljšanje svoje tržne pozicije. Podjetje se je odzvalo z ambiciozno strategijo prehoda na električna vozila, ki vključuje visoke investicije v raziskave in razvoj, vzpostavitev gigatovarn za proizvodnjo baterij ter preoblikovanje svoje ponudbe vozil. V središču te strategije je bila uvedba serije električnih vozil ID, ki so ključnega pomena za prihodnjo rast in uspešnost podjetja.
V raziskavi smo analizirali, kako so te inovacije v poslovnem modelu vplivale na Volkswagnovo konkurenčnost, finančne kazalnike in tržni položaj. Ugotovili smo, da je podjetje s temi spremembami ne le uspelo obdržati svojo tržno pozicijo, temveč jo je tudi okrepilo, kar se kaže v povečanju prodaje električnih vozil, izboljšanju bruto marže. Prehod na trajnostno mobilnost je Volkswagnu omogočil, da se prilagodi novim tržnim razmeram in se postavi kot pionir na področju trajnostnih tehnologij.
Diplomsko delo prav tako opozarja na nekatere ključne izzive, s katerimi se Volkswagen in širša avtomobilska industrija soočata pri tem prehodu. Mednje sodijo visoki stroški prehoda na nove tehnologije, negotovosti glede prihodnje regulative ter potreba po hitrem prilagajanju na digitalizacijo in avtonomno vožnjo. Kljub tem izzivom delo izpostavlja, kako lahko podjetja z inovativnimi poslovnimi modeli ne le preživijo, temveč tudi uspevajo v dobi disruptivnih sprememb.
Keywords: Poslovni model, inovacija, Volkswagen, avtomobilska industrija
Published in DKUM: 10.09.2024; Views: 83; Downloads: 115
Full text (1,71 MB) |
9. Model ogljičnega odtisa organizacije in predlog za njegovo komuniciranje za podjetje emo-orodjarna d.o.o.Hana Brecl, 2024, master's thesis Abstract: Proizvajalci avtomobilov se soočajo z vse večjim pritiskom, da zmanjšajo emisije iz vozil, ki jih proizvajajo, saj je približno 15 % skupnih emisij CO2 po vsej EU mogoče zaslediti v osebnih avtomobilih. Glede na stroge predpise sprejetih uredb EU v zvezi z avtomobilsko zakonodajo, proizvajalci avtomobilov vedno bolj zahtevajo odgovorno ravnanje svojih dobaviteljev do poročanja o izpustih TGP.
Namen magistrske naloge je predstaviti in analizirati metodologijo določanja ogljičnega odtisa organizacije na podlagi metode Greenhouse Gas Protocol za Obseg 1 in Obseg 2 podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. , identificirati vse ključne vire emisij TGP, postavitit model izračuna in izračunati ogljični odtis organizacije ter v nadaljevanju pripraviti predlog za komuniciranje ogljičnega odtisa organizacije na primeru podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. , ki posluje izključno na trgu avtomobilske industrije, kar pomeni, da mora slediti trendom in smernicam avtomobilskih proizvajalcev na področju nizkoogljičnih zahtev.
Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za podjetje EMO – Orodjarna d.o.o. po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protokola. Izračun ogljičnega odtisa organizacije podjetja je pokazal, da največ emisij TGP v dveh poslovnih letnih povzroči Obseg 2 – električna energija. V nalogi smo se omejili na postavitev izračuna ogljičnega odtisa za Obseg 1 in Obseg 2.
Cilj marketinške raziskave je preučiti načine komuniciranja ogljičnega odtisa naših poslovnih partnerjev in na podlagi tega oblikovati predlog za promocijo ogljičnega odtisa podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. Osredotočili smo se na poslovne partnerje podjetja EMO – Orodjarna d.o.o. in sicer sistemske orodjarne; Voestalpine, Gestamp, Gedia in Benteler. V zadnjem delu marketinške raziskave smo pripravili predlog komuniciranja aktivnosti ogljičnega odtisa organizacije, s katerimi bo podjetje EMO – Orodjarna d.o.o. lahko učinkovito komuniciralo aktivnosti svojega ogljičnega odtisa ter okrepilo svojo trajnostnostno zavezo in ugled med poslovnimi partnerji, kupci ter širšo javnostjo.
Rezultati, ki smo jih zasledovali skozi marketinški del naloge, so pokazali najbolj optimalne načine komuniciranja ogljičnega odtisa organizacij v avtomobilski industriji in kazali, kako lahko ocena ogljičnega odtisa organizacije pripomore k marketinškim aktivnostim za pridobivanje novih kupcev in partnerjev podjetja.
Keywords: ogljični odtis, GHG Protokol, avtomobilska industrija, orodjarstvo, emisije TGP.
Published in DKUM: 09.09.2024; Views: 74; Downloads: 44
Full text (5,28 MB) |
10. PRIMERJAVA VPLIVA GOSPODARSKE KRIZE IZ LETA 2008 IN COVID - 19 KRIZE NA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO - PRIMERI TOYOTE, VOLKSWAGNA IN GENERAL MOTORSMITJA ŠTUMPF, Zlatko Nedelko, 2024, undergraduate thesis Abstract: Področje raziskave diplomskega dela je primerjava vpliva gospodarske krize iz leta 2008 in Covid-19 krize na avtomobilsko industrijo na primeru treh večjih proizvajalcev avtomobilov, Toyote, Volkswagna in General Motorsa. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega dela z usmeritvijo v krize, s katerimi se soočajo podjetja, in drugega, raziskovalnega dela, kjer smo analizirali soočanje treh proizvajalecv s krizama. Kriza je širok pojem, ki lahko prizadene posameznika, organizacijo, državo itd. Lahko so predvidljive, kot je bila gospodarska kriza iz leta 2008, ali nepredvidljive, kot je bila Covid-19 kriza, ki je bila povezana s pandemijo koronavirusa. Avtomobilska industrija je bila prizadeta na večih področjih, tako v času gospodarske krize kot tudi v času Covid-19 krize. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako sta krizi vplivali na delovanje avtomobilskih proizvajalcev Toyote, Volkswagna in General Motorsa, ter kakšne so bile podobnosti in razlike v njihovem soočanju. Krizi, ki sta prizadeli avtomobilsko industrijo, sta si bili precej različni, spopadanje podjetij s krizama pa je bilo dokaj podobno. Veliko vlogo pri soočanju podjetij s krizama je imel krizni management, ki je omogočil, da so se podjetja prilagodila na krizne razmere, kot je bila preusmeritev proizvodnje, in ublažila posledice, ki sta jih prinesli krizi. Podjetja so se, tako ekonomski krizi, kot Covid-19 krizi, prilagodila tako, da so prilagodila svoje poslovne modele, ter tako ohranila konkurenčnost na trgu, kupce in ključne dobavitelje. Večinoma so prilagodila svoje delovanje tako, da so zmanjšala svoje proizvodne zmogljivosti ali pa, v času Covid-19 krize, tudi z zaprtjem določenih obratov.
Keywords: Gospodarstvo, Covid-19, kriza, avtomobilska industrija, Toyota, Volkswagen, General motors.
Published in DKUM: 07.05.2024; Views: 278; Downloads: 61
Full text (3,18 MB) |
