Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali področje davčne zakonodaje prevoznih sredstev v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije. Preučili smo obdavčitev v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, na Hrvaškem in Danskem, ki pa se ne glede na to, da so vse države članice Evropske unije, še vedno precej razlikuje. Evropska unija si prizadeva za poenotenje trga držav članic in s sprejemanjem direktiv vpliva na usklajevanje pravil in predpisov držav članic. Davek na dodano vrednost poznajo vse države članice in je od vseh zakonov tudi najbolj poenoten. Kljub temu pa se stopnje davka na dodano vrednost med državami še vedno precej razlikujejo in znašajo vse od 17 % pa do 27 %. Vse pridobitve novih in v nekaterih primerih tudi rabljenih prevoznih sredstev so predmet davka na dodano vrednost. V Sloveniji so poleg davka na dodano vrednost prevozna sredstva obdavčena tudi z davkom na motorna vozila. Oba sta v zadnjih letih doživela pomembne spremembe. Zakonu o davku na dodano vrednost je bil v letu 2022 dodan 66.b člen, ki daje pravico do odbitka DDV za nakup električnih avtomobilov za poslovno rabo. V letu 2021 pa je začel veljati nov Zakon o davku na motorna vozila, ki temelji na emisijah CO2 in za merilo več ne upošteva vrednosti vozila, kar je zelo velika sprememba na področju obdavčitve vozil v Sloveniji. Odpravil pa je tudi luksuzni DMV, zaradi katerega so kupci dražjih vozil le-te raje kupili in registrirali v tujini kot v Sloveniji. Zakon o davku na motorna vozila pa plovil in zrakoplovov ne vključuje. V Avstriji so vozila ob prvi registraciji obdavčena z davkom na normirano porabo goriva, v Nemčiji z davkom na motorna vozila, na Hrvaškem s posebnim davkom na motorna vozila in na Danskem z davkom na registracijo vozil. Vsi so enkratni davki, razen nemškega davka na motorna vozila. Nemčija ne pozna enkratnega davka, ki bi bil popolnoma enakovreden slovenskemu, vendar je primerljiv zaradi načina izračuna, ki kot slovenski temelji na emisijah CO2 in se plača ob registraciji vozila, kadar še le-ta ni vključen v prodajno ceno vozila. V Avstriji pa so vozila obdavčena tudi s periodičnim davkom na motorna vozila in davkom na zavarovanje motorja, na Danskem pa poznajo kar tri periodične davke, od katerih se eden plača glede na datum prve registracije vozila, saj se davki med seboj izključujejo. Na Hrvaškem pa poleg posebnega davka na motorna vozila poznajo še davek na cestna motorna vozila. Posebna zakonska ureditev vodnih plovil je od obravnavanih držav sprejeta v Sloveniji in na Hrvaškem ter je v sklopu magistrskega dela tudi predstavljena, kdaj nastane obveznost za plačilo in kakšna so merila. Za namene primerjalne analize pa smo se osredotočili na cestna vozila, saj je davčna zakonodaja teh vozil bolje urejena, jasno definirana in določena. Prvoten namen uvedbe davka na motorna vozila se počasi spreminja oziroma preusmerja od zbiranja sredstev za državni proračun in regulacije avtomobilskega trga k čedalje bolj okoljskim ciljem, kot so zmanjšanje emisij CO2, izboljšanje varnosti in starosti voznega parka ter spodbujanje nakupa ekoloških vozil. V izvedeni analizi, kjer smo primerjali obdavčitev pridobitve novega osebnega vozila v Sloveniji in izbranih državah, je država z daleč najvišjo obdavčitvijo Danska. Slovenija se je uvrstila na prvo mesto kot država z najnižjim zneskom.
Keywords: prevozna sredstva, davek na dodano vrednost, davek na motorna vozila, električni avtomobil.
Published in DKUM: 04.10.2024; Views: 0; Downloads: 18
Full text (3,70 MB)

Abstract: Podjetja, katera konstruirajo športne avtomobile morajo biti v stiku z novo tehnologijo, slediti razvoju novih materialov ter iskati vedno nove in boljše rešitve. Pri konstruiranju morajo želje kupcev, vozne lastnosti in varnost postaviti na prvo mesto. Uspešnost trženja in prodaje se začne z vlaganjem v kadre, ki so potrebni za nastanek novega boljšega športnega avtomobila od konkurence. Pri razvoju in nadaljnjem konstruiranju je pomemben vsak del elementa v končni sestavi. Najmanjša malenkost pripomore k izboljšavi in upravičevanju cene avtomobila. V magistrskem delu smo spoznali in konstruirali ohišje zvona, ki je eden izmed pomembnih delov pogonskega sklopa. S pomočjo programskega paketa SolidWorks smo skonstruirali tri različne oblike ohišje zvona. V nadaljevanju smo s pomočjo programskem paketa PrePoMax izvedli trdnostno analizo za vse tri primere. Dobljene rezultate smo med seboj primerjali in izbrali najprimernejšo obliko. Podali smo ugotovitve in smernice za nadaljnji razvoj izdelka.
Keywords: ohišje zvona, konstruiranje, trdnostna analiza, športni avtomobil
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 280; Downloads: 45
Full text (4,05 MB)

Abstract: Porast baterijskih električnih avtomobilov po svetu je vsako leto večji, zato je pomembno, da so v primeru nesreče vse reševalne službe dobro seznanjene, kako ukrepati. V magistrskem delu bomo predstavili postopke gašenja baterijskih električnih vozil. Na začetku bomo predstavili zgodovino električnega avtomobila in njegove glavne gradnike. Sledi raziskava postopkov gašenja električnih avtomobilov in na koncu strnitev v celovit postopek. Nato bomo vse raziskane postopke primerjali s postopki za gašenje Poklicne gasilce enote Krško. V sklopu raziskave bo opravljen test dveh električnih vozil in opis reševalnih kart.
Keywords: električni avtomobil, nesreča električnega avtomobila, požar, gašenje električnega avtomobila, test električnega vozila
Published in DKUM: 21.12.2020; Views: 1339; Downloads: 105
Full text (3,56 MB)

Abstract: V diplomski nalogi smo se podrobneje posvetili električnemu avtomobilu in njegovemu delovanju. Na kratko smo opisali zgodovino nastanka električnih vozil (v nadaljevanju EV), kako so nastala ter napredovala skozi desetletja, kdo so bili njihovi inovatorji, njihov zaton ter kasneje ponovni prodor na tržišče. V nadaljevanju smo se podrobneje posvetili avtomobilskim baterijam, saj vplivajo na prodajo zaradi njihovega vpliva na okolje, ter sami Norveški, saj je vodilna proizvajalka EV. Zanimalo nas je, kakšne ukrepe ima država, da je temu tako, kakšni so njihovi načrti za prihodnost ter kakšne ukrepe imajo proizvajalci EV. Nato smo preverili, kako je s proizvodnjo EV v Sloveniji, kakšne so politike in strategije, kakšna je slovenska zakonodaja, subvencije in omejitve, kako se tržijo slovenski avtomobilski proizvajalci, ko pride do prodaje EV ter kakšne akcijske načrte ima za prihodnost Slovenija. Nato smo primerjali prodajno statistiko obeh držav in na njeni podlagi ter podlagi predhodnih poglavij podali sistemske predloga za pospešitev prodaje EV v Sloveniji. V nadaljevanju zaključnega dela pa smo se dotaknili še napovedi za prihodnost, kakšne so špekulacije za razvoj tehnologije v prihodnosti, kaj se nam obeta v sledečih letih. Namreč tehnologija EV je nedvomno tehnologija prihodnosti.
Keywords: električni avtomobil, domet, baterija, prodajna statistika, tehnologija v prihodnosti
Published in DKUM: 23.10.2020; Views: 1207; Downloads: 147
Full text (1,55 MB)

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na več poglavij. Vsako od poglavij je opisano in razdeljeno na glavne teme. V uvodu je opisano področje, o katerem se bo pisalo v diplomskem delu. Tematika je osredotočena na razvoj avtonomnih vozil in njihovo umetno inteligenco. Pomembno poglavje so ekonomski modeli lastništev. Pri lastništvih so raziskane možnosti, katere ima vsak posameznik glede na njegove potrebe po prevozu. Opredeljene so rešitve, ki odločajo pri raziskavah, kako lahko določeni dejavniki pripomorejo k izbiri lastništva. Opredeljene in pojasnjene so razlike med osebnim lastništvom avtomobila in souporabo avtomobila. Pri souporabi avtomobila so prikazane možnosti različnih vrste deljenja vozila z ostalimi udeleženci. V poglavju, ki vključuje avtonomnost avtomobilov, so razloženi asistenčni sistemi, ki vplivajo na delovanje avtonomnih avtomobilov. Predstavljeni so najpomembnejši asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v vsa nova vozila na trgu. Razložena je avtomatizacija, ki vključuje vsako stopnjo avtomatizacije glede na razvoj in napredek tehnologije. Pri stopnjah avtomatizacije so opisane metode, kako v raziskovalnih centrih določajo, v katero kategorijo po lestvici spada vozilo. Prikazani in predstavljeni so vsi vidiki, ki si jih zastavljajo družba in investitorji o avtonomni vožnji. Razdeljeni so na več poglavij. Pravni vidik zajema omejitve in direktive, ki so vezane na razvoj vozil. Pri varnostnem vidiku je govora o odločitvah avtonomnih vozil v primeru nesreč. Opisana je situacija nesreče, da je manjša škoda. Pri družbenem vidiku je prikazan pogled družbe na avtonomna vozila. Opisane so skeptičnosti in odzivi prvih primerkov vozil. Pri ekonomskem vidiku je govora o izrabi avtonomnih vozil za nove panoge, uporabi podatkov za marketinške namene in tudi avtomatizaciji tovornega prometa. V poglavju o primerjavi vozil je na začetku opis tehnologije posameznih proizvajalcev, na katerih kriterijih bo temeljila. Opisana je tehnologija proizvajalcev BMW, Mercedes Benz, Tesla Motors in GM. V drugem delu poglavja so opisane prikazane možnosti trenutnih avtomobilov, ki obsegajo vsaj delno avtomatizacijo vozil.
Keywords: Primerjava, Avtomobil, Avtonomna vožnja, analiza, Ekonomski modeli, Avtonomnost
Published in DKUM: 10.12.2019; Views: 1432; Downloads: 233
Full text (775,11 KB)